1. Uporaba intraosalnega pristopa pri otrocih v nujni medicinski pomočiLars Somi, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Pri obravnavi kritično bolnih otrok v nujni medicinski pomoči je ena najpomembnejših intervencij vzpostavitev žilnega dostopa. Ker je vstavitev intravenske kanile velikokrat zelo otežena ali celo nemogoča, morajo zdravstveni delavci imeti potrebno znanje in izkušnje, da v takih primerih uporabijo intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je raziskati znanje zaposlenih v nujni medicinski pomoči glede uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih in v kolikšni meri ga uporabljajo.
Metode: Za pripravo teoretičnih izhodišč smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Pri empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deduktivni pristop. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. Anketirali smo 33 zaposlenih s področja zdravstvene nege, ki delujejo v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Rezultati: Ugotovili smo, da zaposleni v predbolnišnični nujni medicinski pomoči uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih ne poznajo dovolj dobro. Tudi sami so ocenili, da imajo premalo znanja in praktičnih veščin. Največje vrzeli v znanju smo ugotovili pri poznavanju nekaterih absolutnih kontraindikacij, zapletov in možnosti uporabe. Le dobra tretjina vključenih je pravilno izbralo mesto nastavitve. Večina jih večkrat poizkuša z vstavljanjem intravenske kanile tudi pri življenjsko ogroženih otrocih, kot pa se odloča za zgodnjo uporabo intraosalnega pristopa.
Razprava in sklep: Zaposleni v nujni medicinski pomoči bi morali imeti ustrezno znanje in veščine glede intraosalnega pristopa, saj se med delom srečujejo tudi s primeri otežene ali nemogoče vstavitve intravenske kanile pri življenjsko ogroženih otrocih. Tu je njihovo znanje lahko odločilno, zato bi ga morali redno nadgrajevati.
Ključne besede: intraosalni pristop, otroci, nujna medicinska pomoč, znanje, urgentna stanja v pediatriji
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1079; Prenosov: 213
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Poznavanje prve pomoči pri poškodbah oči med študenti zdravstvene negeFlorijan Lovrenčič, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Poškodbe očesa so v svetovnem merilu pomemben vzrok za okvaro vida in predstavljajo veliko breme za zdravstveno varstvo. Razdelimo jih glede na anatomijo, vzrok in način nastanka. Zdravstveni delavec nujne medicinske pomoči ne sme odkloniti. V svoji raziskavi smo želeli ugotoviti, kako dobro študenti zdravstvene nege poznajo poškodbe očesa in ali bi znali pravilno nuditi prvo pomoč osebi s poškodbo očesa, kar bo zanje v prihodnosti izrednega pomena.
Metode: Podatke za empirični del raziskave smo pridobili z anketiranjem študentov 3. letnika in absolventov zdravstvene nege ene fakultete v Sloveniji. Podatke smo analizirali, grupirali ter prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Uporabili smo deskriptivno statistično metodo analize podatkov.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 70 anketirancev, 77 % jih je predhodno obiskovalo srednjo zdravstveno šolo. Največ anketirancev bi znalo pravilno oskrbeti kemično poškodbo očesa (64 %), najmanj pa svetlobno (37 %) in topo (31 %) poškodbo ter tujek v očesu (26 % nezasajeni, 34 % zasajeni). Anketiranci so svoje znanje prve pomoči s celotnega področja poškodb oči povprečno ocenili s 3,2 ± 0,8 (1 – najslabše, 5 – najboljše). S tega področja si 93 % anketirancev želi več izobraževanja.
Zaključek: Ob zaključku študija je znanje študentov zdravstvene nege o prvi pomoči pri poškodbah oči nezadostno. V večini so se pravilno odločili za najpomembnejše ukrepe, odstotek popolnoma pravilno oskrbljenih poškodb pa je bil nizek. Predlagamo obnovitvene tečaje prve pomoči v vsakem letniku študija.
Ključne besede: oftalmologija, anatomija očesa, poškodba očesa, prva pomoč, znanje, urgentna stanja v oftalmologiji
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 354
Celotno besedilo (784,30 KB) |
3. Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negiValerija Sikole, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje.
Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0.
Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %.
Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Ključne besede: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1757; Prenosov: 331
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Tehnologija monitoringa dinamike zeničnega refleksa s pupilometrijoMiha Trupi, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod: Zenice so del telesa katere so pomemben indikator za dokazovanje dogajanj v telesu. Prav tako je merjenje širine zenic zelo pomemben dejavnik pri diagnozi bolezni. Namen raziskave je bil analizirati spremenljivke pupilometra in v simulacijskem okolju simulirati patološki in normalni zenični refleks.
Raziskovalne metode: Eksperimentalno deskriptivno študijo smo izvedli v simulacijekm okolju na simulatorju METI HPS. Za meritve zeničnega refleksa smo uporabljali pupilometer NPi-200, proizvajalca neuroptics. Normalni zenični refleks smo simulirali tako da smo na simulatorju nastavili zdravega bolnika in modelsko zasnovan odziv. Patološka scenarija sta vsebovala neodzivne zenice premera 3mm in 8 mm.
Rezultati: Ugotavljamo, da je s pupilometrijo mogoče izmeriti spremenljivke kot so širina zenic, latenca širjenja oziroma oženja, zenic in poseben NPI (neurological pupil) indeks. Pri patološkem scenariju neodzivnih zenic veličine 3 mm ugotavljamo ,da aparat izmeri povprečno vrednost 3,02 ±0,09 mm. Pri neodzivnih zenicah premera 8 mm pa smo dobili povprečno vrednost 8,69 ±0,09 mm. Ostale spremenljivke pri patoloških scenarijih pričakovano niso bile prikazane.
Razprava in zaključek: Ugotavljamo da je simulator ustrezno orodje za prikaz delovanja aparata kot za možnost učenja različnih scenarijev. Pri normalnih meritvah na HPS METI simulatorju, bi lahko meritve bile še bolj natančne če bi imeli zmogljivejše simulacijsko oko.
Ključne besede: simulacije, nevrološka stanja, HPS METI simulator, NPi-200, meritve, urgentna stanja, simulacijski center
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1640; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorjuNejc Centrih, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm.
Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma.
Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami.
Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1373; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,57 MB) |
6. Nujna stanja v psihiatrijiTjaša Moškon, 2017, diplomsko delo Opis: Nujnih stanj, ki potrebujejo takojšnjo medicinsko pomoč, je danes veliko. Vsak človek je nekaj posebnega, vsak posameznik ima drugačno mišljenje, vedenje, drugačne vrednote. Na različne travme, dogodke, bolezni se odzovemo drugače, kar pa lahko privede do sprememb v čustvovanju, mišljenju, vedenju, zaznavanju. Takšne spremembe še ne zahtevajo nujnega ukrepanja. Če pacienti postanejo hetero ali avto-agresivni, pa je potrebno takojšnje ukrepanje. Področje psihiatrične urgentne zdravstvene nege zahteva poleg strokovnega znanja izvajalcev, tudi dodatna znanja iz psihiatrije.
Ključne besede: urgentna stanja v psihiatriji, psihiatrična zdravstvena nega, vloga medicinske sestre v psihiatriji, hospitalizacija brez privolitve pacienta
Objavljeno v DKUM: 22.03.2017; Ogledov: 4806; Prenosov: 720
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. NUJNA STANJA PRI STAROSTNIKU V PALIATIVNI OSKRBIIrena Toš, 2015, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba starostnika mora biti nepretrgana in celostna, zato ima medicinska sestra nepogrešljivo vlogo v paliativni zdravstveni negi. Zelo pomembno je pravočasno prepoznavanje motečih simptomov in le-te tudi pravočasno omejiti, da ne preidejo v nujna stanja. Paliativna nujna stanja lahko definiramo kot nujna stanja pri stanovalcih z neozdravljivo boleznijo v paliativnem stadiju bolezni. Z veliko verjetnostjo so povezana z napredovanjem osnovne bolezni, kar nam omogoča vnaprejšnje predvidevanje nastanka določenih nujnih stanj in pripravo na njih.
Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno oskrbo v domu starejših ter opisati posebnosti urgentnega stanja pri starostniku v paliativni oskrbi.
Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, katero so izpolnile medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege, zaposleni v domu starostnikov.
Rezultati raziskave so pokazali, da se medicinske sestre pogosto srečujejo s starostnikom v paliativni oskrbi. Pri starostniku se pojavljajo tako moteči simptomi kot tudi nujna stanja. Najpogosteje prepoznani moteči simptomi s strani anketiranih pri starostnikih so bolečina, oslabelost in težko dihanje. Zaradi pojava pljučne embolije, akutne dispneje in akutne krvavitve pa medicinske sestre najpogosteje kličejo službo nujne medicinske pomoči.
Paliativna oskrba starostnika mora temeljiti na dobrem sodelovanju z obolelim starostnikom, svojci in zaposlenim zdravstvenim kadrom. Dobro sodelovanje je osnova za lažje in pravilnejše odločitve, ki se skladajo z željami obolelega ob nastanku nujnega stanja.
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentna stanja, starostnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 3347; Prenosov: 484
Celotno besedilo (989,00 KB) |
8. NUJNA STANJA V URGENTNI AMBULANTIDanilo Tošić, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz petih vsebinskih delov. Opis in predstavitev urgentne ambulante Zdravstvenega doma Trbovlje dajeta v pogled v delovno okolje ekip za nujno medicinsko pomoč. Predstavitev medicinske sestre in njena vloga v ambulanti sta pomembni za nemoteno in kakovostno delo celotne ekipe.
Nujna stanja, s katerimi se srečujemo v urgentnih ambulantah, so predstavljena po sklopih za boljše razumevanje in pregled nad različnimi znanji in veščinami, ki jih mora obvladovati celotna ekipa nujne medicinske pomoči. Specifičnost nekaterih primerov ne zajema le znanj in veščin posameznika v ekipi, ampak zahteva tehtno in premišljeno obnašanje ter skrb za pomoč sočloveku.
V raziskavi smo želi povzeti delo z nujnimi stanji v urgentni ambulanti Zdravstvenega doma Trbovlje. Osredinili smo se na polletno obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013, v katerem smo opredelili, koliko je bilo med obravnavanimi primeri nujnih, kako so nujni primeri ločeni po spolu, s katerimi nujnimi primeri smo se srečevali ter kam smo paciente napotili na nadaljnje zdravljenje. Podatke smo z dovoljenjem vodstva Zdravstvenega doma Trbovlje dobili iz baze podatkov informacijskega programa IRIS.
Ključne besede: Nujna zdravstvena stanja, urgentna ambulanta, ekipa nujne medicinske pomoči, medicinska sestra in ukrepi pri nujnih stanjih.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 4599; Prenosov: 711
Celotno besedilo (1,48 MB) |
9. Simulacija nujnih stanj med invazivno diagnostično in intervencijsko kardiologijo v katetrskem laboratorijuDarja Veršnik, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo simulacij predstavili katetrski laboratorij, kjer invazivno izvajamo diagnostične in intervencijske posege na ožilju srca. Simulacijo smo izvedli na simulatorju SimMan. Simulacijsko okolje smo pripravili tako, da je najbolj ustrezalo realnim razmeram v katetrskem laboratoriju. Iz podatkovne baze bolnišnice Celje smo pridobili podatke o nujnih stanjih, ki so se pripetila v katetrskem laboratoriju med leti 2006 in 2009. Na podlagi podatkov smo izdelali scenarij, ki je bil prilagojen simulatorju SimMan. Z rezultati smo pokazali, da je simulator uporaben predvsem za simulacijo ritmov srca, ki so ključnega pomena pri oživljanju. Simulator žal nima vgrajenih koronarnih (venčnih) žil srca in aorte, zato predlagamo za simulacijo virtualni simulator, ki smo ga našli na spletni strani podjetja Simbionix. Ta simulator omogoča prikaz navideznega ožilja in terapevtskih ter diagnostičnih posegov. V diplomskem delu smo opisali njegove funkcije.
Ključne besede: medicinske simulacije, katetrski laboratorij, koronarografije, urgentna stanja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2009; Ogledov: 2554; Prenosov: 342
Celotno besedilo (12,14 MB) |
