| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 638; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

2.
Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negi
Valerija Tovornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje. Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %. Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Ključne besede: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 546; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnosti
Primož Kmetič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih. Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti. Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad. Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 695; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (781,76 KB)

4.
Vloga medicinske sestre pri manchesterskem triažnem sistemu v urgentni ambulanti
Petra Šafarič, 2017, magistrsko delo

Opis: Število pacientov v urgentnih ambulantah povsod po svetu narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave vseh pomoči potrebnih. Zato je bil vzpostavljen sistem »Triaža«, ki lahko med množico akutno prizadetih pacientov odkrije tiste, ki takoj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Prvi triažni sistemi so temeljili predvsem na intuiciji ter niso omogočali zanesljivosti in ponovljivosti. V Sloveniji se s problemom sprejema in umestitvijo vloge medicinske sestre v urgentnih ambulantah aktivno ukvarjajo šele zadnja štiri leta.
Ključne besede: MTS, medicinska sestra, triaža, urgentna ambulanta
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 1304; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Mladostnik s samopoškodbenim vedenjem, izziv medicinske sestre v urgentni ambulanti
Simona Prapotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Prevalenca samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih iz leta v leto narašča in predstavlja vse večji javno zdravstveni problem. V pričujočem diplomskem delu smo želeli poudariti pomen ustreznega pristopa medicinske sestre v urgentni ambulanti k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval in z raziskavo ugotoviti ali imajo medicinske sestre zadostno znanje za celostno obravnavo mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Metode: V raziskavi je sodelovalo 50 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov enega izmed Urgentnih centrov v severovzhodni Sloveniji. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 20 vprašanj. Rezultati: Opažamo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki sicer poznajo pojem namernega samopoškodovanja, a so med petimi tipičnimi prepoznavnimi znaki namernega samopoškodovanja prepoznali v povprečju tri znake. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki zaznavajo pomanjkanje znanja glede pristopa k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval ter so se o samopoškodbenem vedenju mladostnika pripravljeni dodatno izobraževati. Ugotovili smo, da delovna doba in delovne izkušnje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Urgentnem centru ne vplivata na število prepoznanih osnovnih znakov namernega samopoškodovanja pri mladostniku. Pozitiven statistično značilen vpliv delovnih izkušenj na urgenci pa se kaže na zavedanje o pomembnosti pridobitve zaupanja in ustrezne komunikacije med mladostnikom in medicinsko sestro za pridobitev soglasja za nadaljnje postopke in posege (p=0,031; rs=0,319). Sklep: Pomanjkanje znanja ustreznega pristopa medicinske sestre k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval, je ugotovljeno v mnogih raziskavah, pri čemer zaposleni v psihiatričnih bolnišnicah niso izjema. Menimo, da bi lahko pri reševanju tega problema pomembno vlogo odigrale izobraževalne ustanove, ki bi več pozornosti namenile učnim vsebinam s področja psihiatrične zdravstvene nege. Hkrati pa bi lahko izvajali dodatna izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi, ki prihajajo v stik z mladostniki s samopoškodbenim vedenjem.
Ključne besede: mladostnik, namerno samopoškodovanje, urgentna ambulanta, medicinska sestra, pristop
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
NUJNA STANJA PRI STAROSTNIKU V PALIATIVNI OSKRBI
Irena Toš, 2015, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba starostnika mora biti nepretrgana in celostna, zato ima medicinska sestra nepogrešljivo vlogo v paliativni zdravstveni negi. Zelo pomembno je pravočasno prepoznavanje motečih simptomov in le-te tudi pravočasno omejiti, da ne preidejo v nujna stanja. Paliativna nujna stanja lahko definiramo kot nujna stanja pri stanovalcih z neozdravljivo boleznijo v paliativnem stadiju bolezni. Z veliko verjetnostjo so povezana z napredovanjem osnovne bolezni, kar nam omogoča vnaprejšnje predvidevanje nastanka določenih nujnih stanj in pripravo na njih. Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno oskrbo v domu starejših ter opisati posebnosti urgentnega stanja pri starostniku v paliativni oskrbi. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, katero so izpolnile medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege, zaposleni v domu starostnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se medicinske sestre pogosto srečujejo s starostnikom v paliativni oskrbi. Pri starostniku se pojavljajo tako moteči simptomi kot tudi nujna stanja. Najpogosteje prepoznani moteči simptomi s strani anketiranih pri starostnikih so bolečina, oslabelost in težko dihanje. Zaradi pojava pljučne embolije, akutne dispneje in akutne krvavitve pa medicinske sestre najpogosteje kličejo službo nujne medicinske pomoči. Paliativna oskrba starostnika mora temeljiti na dobrem sodelovanju z obolelim starostnikom, svojci in zaposlenim zdravstvenim kadrom. Dobro sodelovanje je osnova za lažje in pravilnejše odločitve, ki se skladajo z željami obolelega ob nastanku nujnega stanja.
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentna stanja, starostnik, medicinska sestra
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1746; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (989,00 KB)

7.
NUJNA STANJA V URGENTNI AMBULANTI
Danilo Tošić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz petih vsebinskih delov. Opis in predstavitev urgentne ambulante Zdravstvenega doma Trbovlje dajeta v pogled v delovno okolje ekip za nujno medicinsko pomoč. Predstavitev medicinske sestre in njena vloga v ambulanti sta pomembni za nemoteno in kakovostno delo celotne ekipe. Nujna stanja, s katerimi se srečujemo v urgentnih ambulantah, so predstavljena po sklopih za boljše razumevanje in pregled nad različnimi znanji in veščinami, ki jih mora obvladovati celotna ekipa nujne medicinske pomoči. Specifičnost nekaterih primerov ne zajema le znanj in veščin posameznika v ekipi, ampak zahteva tehtno in premišljeno obnašanje ter skrb za pomoč sočloveku. V raziskavi smo želi povzeti delo z nujnimi stanji v urgentni ambulanti Zdravstvenega doma Trbovlje. Osredinili smo se na polletno obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013, v katerem smo opredelili, koliko je bilo med obravnavanimi primeri nujnih, kako so nujni primeri ločeni po spolu, s katerimi nujnimi primeri smo se srečevali ter kam smo paciente napotili na nadaljnje zdravljenje. Podatke smo z dovoljenjem vodstva Zdravstvenega doma Trbovlje dobili iz baze podatkov informacijskega programa IRIS.
Ključne besede: Nujna zdravstvena stanja, urgentna ambulanta, ekipa nujne medicinske pomoči, medicinska sestra in ukrepi pri nujnih stanjih.
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 3134; Prenosov: 544
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici