| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Aplikacija in platforma urgenticus za obravnavo urgentnih primerov
Tajda Bogovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Število urgentnih primerov povsod po svetu narašča, kar nakazujejo številni prenatrpani urgentni centri ter posledično prenizka zmogljivost obravnave pomoči potrebnih pacientov. Ti se tako soočajo z dodatnim stresom, saj ne vedo, če in kdaj sploh bodo prišli na vrsto za obravnavo. Kljub že nekaterim sprejetim izboljšavam v sistemu pa je nezadovoljstvo tako med pacienti kot medicinskem osebjem še vedno prisotno. V magistrskem delu smo se lotili reševanja omenjene problematike, to je prenatrpanosti urgentnih centrov na eni in predolgega čakanja pacientov na drugi strani. S pomočjo aplikacije Urgenticus smo pacientom omogočili prijavo v sistem za obravnavo urgentnih primerov. Aplikacija omogoča uporabniku hitrejšo obravnavo, ga opozori na morebitne spremembe ter poskrbi za boljše in hitrejše upravljanje zdravja. S tem je hkrati poskrbljeno tudi za boljšo organiziranost vseh udeležencev sistema.
Ključne besede: urgentna ambulanta, urgentni primeri, mobilna aplikacija in platforma Urgenticus
Objavljeno: 19.08.2019; Ogledov: 545; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
Vloga medicinske sestre pri manchesterskem triažnem sistemu v urgentni ambulanti
Petra Šafarič, 2017, magistrsko delo

Opis: Število pacientov v urgentnih ambulantah povsod po svetu narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave vseh pomoči potrebnih. Zato je bil vzpostavljen sistem »Triaža«, ki lahko med množico akutno prizadetih pacientov odkrije tiste, ki takoj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Prvi triažni sistemi so temeljili predvsem na intuiciji ter niso omogočali zanesljivosti in ponovljivosti. V Sloveniji se s problemom sprejema in umestitvijo vloge medicinske sestre v urgentnih ambulantah aktivno ukvarjajo šele zadnja štiri leta.
Ključne besede: MTS, medicinska sestra, triaža, urgentna ambulanta
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 1305; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
Mladostnik s samopoškodbenim vedenjem, izziv medicinske sestre v urgentni ambulanti
Simona Prapotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Prevalenca samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih iz leta v leto narašča in predstavlja vse večji javno zdravstveni problem. V pričujočem diplomskem delu smo želeli poudariti pomen ustreznega pristopa medicinske sestre v urgentni ambulanti k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval in z raziskavo ugotoviti ali imajo medicinske sestre zadostno znanje za celostno obravnavo mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Metode: V raziskavi je sodelovalo 50 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov enega izmed Urgentnih centrov v severovzhodni Sloveniji. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 20 vprašanj. Rezultati: Opažamo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki sicer poznajo pojem namernega samopoškodovanja, a so med petimi tipičnimi prepoznavnimi znaki namernega samopoškodovanja prepoznali v povprečju tri znake. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki zaznavajo pomanjkanje znanja glede pristopa k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval ter so se o samopoškodbenem vedenju mladostnika pripravljeni dodatno izobraževati. Ugotovili smo, da delovna doba in delovne izkušnje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Urgentnem centru ne vplivata na število prepoznanih osnovnih znakov namernega samopoškodovanja pri mladostniku. Pozitiven statistično značilen vpliv delovnih izkušenj na urgenci pa se kaže na zavedanje o pomembnosti pridobitve zaupanja in ustrezne komunikacije med mladostnikom in medicinsko sestro za pridobitev soglasja za nadaljnje postopke in posege (p=0,031; rs=0,319). Sklep: Pomanjkanje znanja ustreznega pristopa medicinske sestre k mladostniku, ki se je namerno samopoškodoval, je ugotovljeno v mnogih raziskavah, pri čemer zaposleni v psihiatričnih bolnišnicah niso izjema. Menimo, da bi lahko pri reševanju tega problema pomembno vlogo odigrale izobraževalne ustanove, ki bi več pozornosti namenile učnim vsebinam s področja psihiatrične zdravstvene nege. Hkrati pa bi lahko izvajali dodatna izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi, ki prihajajo v stik z mladostniki s samopoškodbenim vedenjem.
Ključne besede: mladostnik, namerno samopoškodovanje, urgentna ambulanta, medicinska sestra, pristop
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
NUJNA STANJA V URGENTNI AMBULANTI
Danilo Tošić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz petih vsebinskih delov. Opis in predstavitev urgentne ambulante Zdravstvenega doma Trbovlje dajeta v pogled v delovno okolje ekip za nujno medicinsko pomoč. Predstavitev medicinske sestre in njena vloga v ambulanti sta pomembni za nemoteno in kakovostno delo celotne ekipe. Nujna stanja, s katerimi se srečujemo v urgentnih ambulantah, so predstavljena po sklopih za boljše razumevanje in pregled nad različnimi znanji in veščinami, ki jih mora obvladovati celotna ekipa nujne medicinske pomoči. Specifičnost nekaterih primerov ne zajema le znanj in veščin posameznika v ekipi, ampak zahteva tehtno in premišljeno obnašanje ter skrb za pomoč sočloveku. V raziskavi smo želi povzeti delo z nujnimi stanji v urgentni ambulanti Zdravstvenega doma Trbovlje. Osredinili smo se na polletno obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013, v katerem smo opredelili, koliko je bilo med obravnavanimi primeri nujnih, kako so nujni primeri ločeni po spolu, s katerimi nujnimi primeri smo se srečevali ter kam smo paciente napotili na nadaljnje zdravljenje. Podatke smo z dovoljenjem vodstva Zdravstvenega doma Trbovlje dobili iz baze podatkov informacijskega programa IRIS.
Ključne besede: Nujna zdravstvena stanja, urgentna ambulanta, ekipa nujne medicinske pomoči, medicinska sestra in ukrepi pri nujnih stanjih.
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 3134; Prenosov: 544
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici