SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
URGENCA »DUŠEVNE MOTNJE«
Petra Zidarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Število nujnih stanj, obolenj in poškodb, ki zahtevajo in potrebujejo nujno medicinsko pomoč, je danes veliko. Duševne bolezni imajo svojo specifičnost, opredeljene so kot vedenjske ali psihološke spremembe, ki opravičujejo psihiatrično zdravljenje. Takojšnje zdravljenje prepreči napredovanje slabšanja psihičnega stanja in v skrajnih primerih hetero ali avto agresivno vedenje. Področje urgentne zdravstvene nege in zdravstvene oskrbe življenjsko ogroženega bolnika zahteva izvajalce, ki nimajo samo visoke strokovne izobrazbe, ampak tudi dodatna znanja. Njeni izvajalci/izvajalke prevzemajo vedno nove naloge, za katere morajo biti kompetentni. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno raziskovalno metodo dela. Podatke smo pridobili iz programa IRIS v zdravstvenem domu Ormož za obdobje od leta 2008 – do leta 2013. Želeli smo ugotoviti, katere so najpogostejše psihične motnje, ki zahtevajo urgenco na terenu, in za koliko se je število urgenc v obravnavanem obdobju povečalo ali zmanjšalo. Analiza podatkov je pokazala, da se je število urgenc zaradi duševnih motenj v raziskovalnem obdobju v prvih dveh letih povečevalo, zadnje leto pa je upadlo. Če pa vzamemo analizo celotnega obdobja, se je število urgenc na terenu povečevalo. Najpogostejša psihična motnja, ki se pojavlja v izvedenih urgencah zaradi psihičnih motenj, je duševna in telesna motnja zaradi uživanja alkohola. Če želimo, da bo v prihodnosti manj duševnih motenj, manj odvisnosti od alkohola in s tem povezanih urgenc na terenu, moramo dati poudarek predvsem preventivi in zdravem načinu življenja.
Ključne besede: urgenca, psihične motnje, zdravstvena nega, medicinska sestra, bolnik
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1744; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
Zaznani simptomi pri pacientih z miokardnim infarktom v urgentni ambulanti
Rok Perkič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: obolenje srca in ožilja predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Akutni miokardni infarkt, ki spada pod akutni koronarni sindrom je eno najpogostejše obolenje in vzrok smrti v razvitih državah. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih z miokardnim infarktom obsegajo tako tipične kot tudi netipične simptome. Namen je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o pojavu različnih simptomov pri akutnem miokardnem infarktu. Raziskovalne metode: za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov CINAHL, Medline, ScienceDirect in SAGE. Iskanje smo izvedli z naslednjimi ključnimi besedami: myocardial infarction, AMI, symptoms, signs, emergency, heart attack in njihovih sopomenk z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2000 do junija 2018 v angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 2814 je bilo v končno analizo vključenih 11 virov. Rezultati: pri analizi virov sta bili identificirani 2 glavni kategorije, ki opredeljujeta zaznane simptome in sicer: klinični simptomi in zamik iskanja pomoči ter 6 podkategorij. Diskusija in zaključek: najpogostejši simptom ne glede na spol, vrsto obolenja ali pridružene bolezni je bolečina v prsih. Ženske so pogosteje izpostavljale utrujenost, bruhanje, slabost, prebavne motnje, bolečine v rami in zgornjih okončinah. Moški so pogosteje tožili o bolečini v zgornjem abdomnu, bolečini v levi rami, glavobolu in omotičnosti. Zamik iskanja pomoči pacientov z akutnim miokardnim infarktom je od nekaj minut do nekaj tednov. Kot vzrok za zamik navajajo pacienti samozdravljenje, promet in predhodno posvetovanje.
Ključne besede: bolečina v prsih, urgenca, znaki, zamik iskanja pomoči, AMI.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 102; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjače
Gregor Farič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače. Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov. Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja. Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Ključne besede: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (503,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici