1. SODNO UREJANJE MEJE S PREGLEDOM SODNE PRAKSEKarin Kenda, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev sodnega postopka urejanja meje in zajema celovit pregled teorije, s poudarkom in obrazložitvijo na primerih iz sodne prakse. Uvodoma delo opredeljuje tematiko sosedskega prava s kratkim zgodovinskim pregledom urejanja medsosedskih odnosov in predvsem situacije, ko mora konflikt med sosedi reševati sodišče. Poudarek je na enem najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov-urejanju meje.
Osrednji del diplomske naloge predstavlja sodni postopek ureditve meje, ki ga delimo na nepravdni in pravdni postopek. Za lažje razumevanje sledi primerjava z upravnim postopkom urejanja meje, ki pa ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek sodnega postopka. Poudarek je na določilih Stvarnopravnega zakonika, ki imenuje tri temeljne kriterije, na podlagi katerih sodišče odloča v mejnih sporih. Ti kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena in so temelj odločanja v sodni praksi. Nadalje je v diplomskem delu predstavljena vloga izvedenca geodetske stroke, kako le-ta sodeluje s sodnikom na naroku in zunaj njega ter po opravljenem sodnem postopku o sami označitvi meje v zemljiškem katastru. Postopku evidentiranja, sledi krajša predstavitev zemljiškega katastra s poudarkom na definiciji »urejene meje«, ki je kot taka cilj sodnega urejanja meje. Opisan je tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine in problematika, ki se v zvezi s tem pojavlja v praksi. Teoretični del se prepleta s praktičnimi primeri iz sodne prakse, kot sekundarnim virom prava, ki konkretizira in razlaga dejanska stanja sodnega urejanja meje. Ključne besede: meja, ureditev meje, urejena meja, sodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, sosedsko pravo, zemljiški kataster, gradnja čez mejo nepremičnine Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 3439; Prenosov: 535
Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. PRAVNA UREDITEV MEJNEGA SPORA S POUDARKOM NA SODNI PRAKSILea Zalesnik, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se najprej osredotočila na opredelitev pojma meje, ki je primaren za razumevanje nadaljnjih poglavij. Kot daljica, ki razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel, jo opredeljuje Zakon o evidentiranju nepremičnin. Pojma obnove in poprave meje sta prav tako pomembna za razumevanje nadaljnje tematike, s tem da Zakon o nepravdnem postopku, postopka obnove meje ne ureja več. Sedaj je v njem urejen postopek označitve meje v naravi. Ena izmed sprememb, z uveljavitvijo Zakona o evidentiranj nepremičnin, je pojem urejene meje. Po prejšnjem Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot je bil pojem urejene meje opredeljen kot dokončna meja, ki pa je bila vsebinsko enaka današnjemu institutu urejene meje.
Primarni del diplomskega dela je osredotočen na postopek ureditve meje. Meja se lahko uredi v upravnem ali sodnem postopku. V upravnem postopku se meja uredi po postopku ureditve meje. Postopek izvaja geodetsko podjetje, meja pa se na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru po postopku evidentiranja urejene meje. Elaborat ureditve meje je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, katerega izda geodetsko podjetje. V sodnem postopku se meja lahko uredi v pravdnem ali nepravdnem postopku. V nepravdnem postopku je mogoče združiti v postopku več udeležencev. V pravdi pa je ta fokusirana zgolj na dve stranki. Postopek za ureditev meje je pogosto kombinacija izvršilnega in pravdnega postopka, saj prihaja do odločanja in realizacije o sporu. Ko sodišče odloča o meji, svojo odločitev izvede s postavitvijo mejnih znamenj. V Stvarnopravnem zakoniku so določeni kriteriji po katerih odloča sodišče v sodnem postopku. Kriteriji so močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Sodišče jih ne more izbirati po poljubnem vrstnem redu, ampak mora pri tem slediti zakonskim določbam.
Na zadnje sem se osredotočila na gradnjo čez mejo nepremičnine. Gre za enega izmed najpomembnejših sosedskopravnih institutov. Diplomsko delo sem želela okrepiti in približati stvarnosti s praktičnimi primeri vzetimi iz sodne prakse. Ključne besede: meja, ureditev meje, urejena meja, upravni postopek, sodni postopek, gradnja čez mejo nepremičnine Objavljeno v DKUM: 10.06.2015; Ogledov: 2454; Prenosov: 384
Celotno besedilo (691,19 KB) |
3. UREDITEV MEJEKristina Čeligoj, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen institut ureditve meje v slovenski pravni ureditvi. Diplomsko nalogo začenjam z nekoliko splošnejšo tematiko zemljiškega katastra, kjer dajem poudarek pojmu parcele. Krajša predstavitev strukture in temeljnih pojmov zemljiškega katastra omogoči boljši prikaz upravnega postopka. Druga, tudi nekoliko splošnejša tematika je sosedsko pravo, kajti institut ureditve meje je eden od najbolj tipičnih institutov sosedskega prava. Tu se dotaknem ne toliko pravne kot moralne tematike bivanja v sožitju, nenamernega povzročanja škode sosedu in prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Sledita sodni in upravni postopek ureditve meje, kar je tudi bistvo moje diplomske naloge. Nadalje opišem tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine kot posebne oblike postopka za ureditev meje. Kratko omenim, kako je z mejnimi znamenji, drevesi na meji, vejami sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor sosedove nepremičnine in koreninami, ki rastejo v sosedovo nepremičnino. Kot zadnja tematika je predstavljena sprememba meje s postopkom parcelacije, komasacije in izravnave meje. Ključne besede: ureditev meje, meja, nepravdni postopek, upravni postopek, sprememba meje, sosedsko pravo, zemljiški kataster Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 2136; Prenosov: 1054
Celotno besedilo (545,33 KB) |
4. UPRAVNO IN SODNO UREJANJE MEJESašo Lašič, 2010, diplomsko delo Opis: Pojem meje se pojavi v človeški zgodovini dokaj hitro. Vse zgodovinske bitke so nastale bodisi zaradi religije bodisi zaradi nadvlade določenega ljudstva nad določeno zaključeno skupino na točno določenem ozemlju. Stari Egipt je poznal pojem meje, takratni vladarji so točno vedeli, kje so teritorij že osvojili in kam še morajo iti, da bo njihov imperij še večji in mogočnejši. Potek zgodovine nas vodi preko Aleksandra Velikega in njegovega imperija, do antične Grčije, kjer so bile meje takratnih polisov (mestnih državic s suvereno oblastjo), točno določene in znane. Poznali so okrožja in seveda zunanjo mejo države. Antično Grčijo je nekako nasledilo rimsko cesarstvo in tako naprej…
Na slovenskih tleh se je pojem meje pojavil nekako z vzpostavitvijo Terezijanskega katastra v letu 1754. Tako imenovani Terezijanski kataster še ni predpisoval izmere posesti. Zemljišč torej praviloma niso merili, za popis pa so uporabili skice zemljiške posesti fevdalcev in cerkve, če so le te obstajale.
Zadnji aktualni in veljavni krovni zakon iz področja urejanja meje med sosednjima zemljiščema oz. sosednjimi zemljišči je Zakon o evidentiranju nepremičnin . Omenjeni zakon predstavlja osnovo za ureditev meje med sosednjima zemljiščema oz. med več zemljišči. Ima tudi podzakonske akte, ki postavljajo določene pogoje in precizno določajo podrobnosti v samem postopku določitve meje - Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru . V tem pravilniku pa so točno določeni pogoji evidentirane ''nove'' meje ali boljše povedano meje, ki se je določila tekom upravnega ali pa sodnega postopka.
V tem diplomskem delu bom predstavil določanje meje v upravnem postopku na željo/zahtevo stranke po pravilih Zakona o evidentiranju nepremičnin in pa v sodnem postopku, kjer mi bo v pomoč Stvarnopravni zakonik in Zakon o nepravdnem postopku . Ključne besede: meja, ureditev meje, upravni postopek, sodni postopek Objavljeno v DKUM: 15.11.2010; Ogledov: 3384; Prenosov: 334 (1 glas)
Celotno besedilo (265,58 KB) |
5. Prilagoditev slovenske meje evropskemu pravnemu redu : diplomsko deloPetra Božič, 2005, diplomsko delo Ključne besede: mednarodni sporazumi, mednarodna politika, aktivnosti, članstvo, policija, carine, mednarodni standardi, meje, financiranje, država, meddržavne pogodbe, pravna ureditev, Evropska unija, Evropa, Slovenija, Avstrija, Italija, Madžarska Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2930; Prenosov: 235
Celotno besedilo (347,30 KB) |
6. Slovenija na robu Schengenske meje : diplomsko deloJožica Hostnik, 2004, diplomsko delo Ključne besede: mednarodni sporazumi, mednarodna politika, pridruženo članstvo, policija, carine, carinske unije, meje, država, meddržavne pogodbe, pravna ureditev, Evropska unija, Evropa, Slovenija Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2868; Prenosov: 440
Celotno besedilo (500,42 KB) |