1. Kriminaliteta v slovenskih občinahRok Hacin, Gorazd Meško, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek obravnava gibanje in značilnosti kriminalitete v slovenskih občinah. Na podlagi podatkov o kriminaliteti in prebivalstvu smo določili trende kriminalitete v mestnih in drugih občinah v obdobju 2000–2024. Analizirali smo obseg, stopnje in indekse kriminalitete. V povprečju je bil obseg kriminalitete v mestnih občinah večji kot v drugih občinah. Primerjava trendov kriminalitete v mestnih in drugih občinah je pokazala razlike v gibanju kriminalitete v obdobju 2000–2024. Analiza posameznih skupin kaznivih dejanj je pokazala, da je obseg različnih oblik kriminalitete, z izjemo kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, večji v mestnih občinah. Ugotovitve kažejo na večjo obremenitev urbanega okolja s kriminaliteto v primerjavi z drugimi lokalnimi okolji.
Ključne besede: kriminaliteta, stopnja kriminalitete, urbano okolje, občine, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
2. Primerjalna analiza prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil v urbanem in ruralnem okoljuAljaž Kramljak, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava prometno varnost voznikov enoslednih motornih vozil v urbanem in ruralnem okolju. Namen raziskave je bil analizirati razlike med obema okoljema ter ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na nastanek prometnih nesreč motoristov. Analiza je temeljila na podatkih Javne agencije RS za varnost prometa za obdobje 2019–2023, dopolnjena pa je bila z anketno raziskavo med 94 vozniki motornih koles in mopedov. Rezultati statistične analize kažejo, da se 66,9 % nesreč zgodi v urbanem okolju, a so posledice v ruralnem praviloma hujše. Pomembna ugotovitev je, da so motoristi povzročitelji v povprečno 60 % prometnih nesreč, največ pa jih prihaja iz starostne skupine 35–54 let, ki predstavlja tudi najštevilčnejšo skupino aktivnih motoristov. Najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče je neprilagojena hitrost, med tipi nesreč pa prevladujeta prevrnitev z vozilom in bočna trčenja. Anketna raziskava je pokazala, da se motoristi večinoma počutijo varneje v ruralnem okolju, kjer pa kot glavna tveganja izpostavljajo visoke hitrosti, slabo kakovost cest in živali na cesti. V urbanem okolju so najpogosteje omenjeni gost promet, nepregledna križišča in nepozornost drugih udeležencev. Kot najnevarnejše napake drugih voznikov so navedli uporabo telefona, neupoštevanje prednosti in zavijanje brez smernika. Analiza navad motoristov glede zaščitne opreme je pokazala, da večina voznikov v ruralnem okolju opremo uporablja dosledno, v urbanem pa je ta delež precej nižji. Kljub temu skoraj polovica motoristov priznava, da so vsaj občasno opustili zaščitno opremo zaradi vročine ali neudobja. Vidnost v prometu ostaja problem, saj večina uporablja temno opremo brez odsevnih elementov. Na podlagi ugotovitev so podani predlogi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti motoristov. Ti vključujejo boljše vzdrževanje in načrtovanje cestne infrastrukture, večjo prometno kulturo in strpnost udeležencev, strožji nadzor nad kršitvami ter dodatna usposabljanja in preventivne kampanje.
Ključne besede: enosledna motorna vozila, prometne nesreče, prometna varnost, urbano okolje, ruralno okolje
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (4,21 MB) |
3. Mučenje živali - urbani in ruralni vidiki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnita Dizdarević, 2024, diplomsko delo Opis: Mučenje živali je le eno od mnogih nezakonitih dejanj, ki se ga danes mnogi še vedno poslužujejo in je prisotno tako v urbanih kot ruralnih območjih. Velik problem pri mučenju živali je, da živali same niso zmožne podati prijave. Zaradi nezmožnosti neposredne komunikacije je njihovo trpljenje velikokrat spregledano in nerazumljeno. Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj se z leti izboljšuje, a so zaradi skope zakonodaje še vedno in redko ustrezno sankcionirana. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali in proučiti, ali obstajajo razlike mučenja živali med mestnim in podeželskim okoljem. V teoretičnem delu smo opisali pravno ureditev na področju varovanja živali v Sloveniji, ki bi se morala poostriti, saj so živali še vedno obravnavane kot naša lastnina. Opisali smo tudi najpogostejše oblike mučenja domačih in rejnih živali, psihološko ozadje mučenja živali in društva, ki se v okviru svojih pristojnosti zavzemajo za zaustavitev tovrstnih kaznivih dejanj. V empiričnem delu smo opravili intervju z veterinarskim strokovnjakom, ki se z oblikami mučenja živali srečuje že več kot trideset let. V ospredje smo postavili njegove izkušnje in pogled na problematiko. Ugotovili smo, da so moški, starejši od štirideset let, najpogostejši mučitelji živali. Izvedeli smo tudi, da mučenje prevladuje v ruralnem okolju, kar pa ne pomeni, da v urbanem okolju ni prisotno. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogli sprememba zakonodaje in boljša informiranost javnosti glede mučenja živali. Najpogostejša oblika mučenja živali je zanemarjanje, do katere največkrat pride ravno zaradi neustreznega in pomanjkljivega znanja, kako za žival skrbeti, ter zaradi finančne stiske skrbnikov živali.
Ključne besede: mučenje živali, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (632,26 KB) |
4. |
5. |
6. Medvrstniško nasilje v šolah : primerjava razmer v urbanih in ruralnih skupnostihGašper Cimerman, 2021, diplomsko delo Opis: Nasilje je prisotno v družbi že od začetka; vsak od nas je vsaj enkrat v življenju bil žrtev nasilja, mogoče celo povzročitelj. Nasilje se dogaja povsod; izkusimo ga lahko v izobraževalnih ustanovah, med prijatelji, v službi ali celo doma. Naša diplomska naloga je usmerjena k problematiki medvrstniškega nasilja. Bolj natančno, usmerili smo se v posledice, ki jih povzroči odraščanje v urbanem oziroma ruralnem okolju.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, šole, lokalne skupnosti, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1026; Prenosov: 181
Celotno besedilo (419,54 KB) |
7. Varnost v lokalnih skupnostih - med ruralnimi in urbanimi perspektivami2021, znanstvena monografija Opis: Monografija predstavlja osem tematsko zaokroženih poglavij, katerih glavna tema je varnost v lokalnih skupnostih ter ločnica med varnostjo v ruralnih in urbanih okoljih. Monografija predstavlja rezultat znanstvenoraziskovalnega dela članov programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtorji prihajajo iz raznih področij na varstvoslovnem spektrumu, zato k obširni tematiki v svojih poglavjih pristopijo z različnih zornih kotov. Nekatera poglavja so bolj teoretske narave in preučujejo različne vidike varnosti, medtem ko so nekatera poglavja tudi produkt empiričnega raziskovanja varnostne problematike v ruralnih in urbanih lokalnih skupnostih.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, ruralno okolje, urbano okolje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1105; Prenosov: 227
Celotno besedilo (6,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sesterSabina Žele, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu.
Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje.
Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester.
Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1350; Prenosov: 362
Celotno besedilo (812,71 KB) |
9. 6. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Varnost v ruralnih in urbanih okoljih: konferenčni zbornik2020, zbornik Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, urbano okolje, ruralno okolje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.11.2020; Ogledov: 965; Prenosov: 71
Povezava na datoteko |
10. Kriminaliteta in policijsko delo v skupnosti v občini Kamnik : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostZala Gujtman, 2020, diplomsko delo Opis: Zaključno delo predstavlja primerjavo ruralnega in urbanega okolja ter razlike in posebnosti opravljanja policijskega dela na enem in drugem območju. Policijsko delo v skupnosti iz leta v leto dobiva več pozornosti. Usmerjeno je v skupno reševanje problemov, v katerega so vključene, poleg policije, tudi razne organizacije, občina, lokalna skupnost in tako dalje. Prebivalci so prav tako pomemben del zagotavljanja varnosti, saj s svojim mnenjem in sodelovanjem pripomorejo k zmanjšanju možnosti nastanka kaznivih dejanj. Policija se v ruralnih in urbanih okoljih sooča z različnimi problemi in kriminaliteto. V zaključnem delu smo se osredotočili na kazniva dejanja, povezana z uživanjem in preprodajo prepovedanih drog, kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, kazniva dejanja zoper premoženje, kmetijstvo ter kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine.
Ugotovili smo, da je pomembno, da se policisti in prebivalci počutijo varne v kraju, kjer živijo. Težavnosti obvladovanja kaznivih dejanj pa se razlikujejo glede na območje. Ljudem vzbuja strah nered v okolju in slab družbeni nadzor. Poleg preučevanja policijskega dela v ruralnem in urbanem okolju, smo pozornost posvetili tudi stopnji kriminalitete v občini Kamnik ter jo primerjali z mestno občino Ljubljano. Ugotovili smo, da se je stopnja kriminalitete tako v občini Kamnik, kot v mestni občini Ljubljana zmanjšala v letih 2013 do 2018.
Kot možnost izboljšave trenutnega stanja predlagamo redna in prilagojena izobraževanja za policiste. Prav tako je pomembno, da so prebivalci ozaveščeni, kakšne naloge opravlja policija in kako lahko posamezniki prispevajo k varnosti soseske, kjer živijo. Omenjeno je še posebej pomembno za ruralna okolja, saj v teh območjih prihaja do večje neozaveščenosti o pomoči policije in drugih organizacij. Pozitiven prispevek k izboljšanju policijskega dela pa podajo tudi razne novo nastale študije, ki pomagajo prenesti teorijo predlogov v prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, ruralno in urbano okolje, kriminaliteta, Kamnik
Objavljeno v DKUM: 15.07.2020; Ogledov: 1371; Prenosov: 236
Celotno besedilo (822,79 KB) |
