| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zasnova poselitve v občini Podlehnik
Petra Grabrovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Zasnova poselitve je pomemben dejavnik razvoja naselij, saj gre za strokovno presojo o razmestitvi dejavnosti v prostoru. Sledeče delo obravnava zasnovo poselitve v občini Podlehnik. Predmet obravnave so deli strnjenih naselij, v katerih predvidevamo razvoj dejavnosti. To so deli naselij Dežno pri Podlehniku, Podlehnik, Sedlašek, Stanošina in Zakl. Za ta naselja je bila narejena morfološka analiza. S slednjo je bilo ugotovljeno dejansko stanje v prostoru. V naseljih smo opredelili potencialne površine za posamezne dejavnosti. Zaradi dolgoročne zasnove smo določili večje potencialne površine kot je dejansko potrebno. Te bodo ostale kot možnost širitve za posamezne dejavnosti v prihodnje. Na podlagi morfološke analize naselij in opredelitve potencialnih površin smo izdelali predloge prostorske ureditve za naselja. V predlogih smo razmestili površine posameznih dejavnosti. Stremeli smo k cilju čim manjšega nepotrebnega poseganja v prostor. S predlogi smo želeli ohraniti kulturno pokrajino Haloz in vedute naselij ter sanirati določene ponesrečene posege v prostoru. Oblikovali smo predloge za nova območja določenih dejavnosti, ki se povezujejo z obstoječimi območji. S tem želimo spodbuditi skladen razvoj naselij v občini. Magistrsko delo med drugim tudi podaja smernice oblikovanja objektov v naseljih, saj želimo s premišljeno razmestitvijo dejavnosti in s smiselno oblikovno podobo naselij oblikovati novodobno kulturno pokrajino.
Ključne besede: Naselja, podeželje, zasnova poselitve, urbanistično načrtovanje, občina Podlehnik, Haloze
Objavljeno: 20.07.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (48,37 MB)

2.
Funkcionalno degradirana območja v Mariboru
Urška Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Funkcionalno degradirana območja v Mariboru smo obravnavali pojem degradirano območje in evidentirali funkcionalno degradirana območja v mestu Maribor. V teoretičnem delu smo predstavili pojem degradirano območje in vzroke za njegov nastanek. Poseben poudarek je bil na opredelitvi kazalcev, s katerimi identificiramo degradirana območja. V osrednjem oziroma empiričnem delu smo prikazali podatke, pridobljene na osnovi proučevanja prostorskih podatkov in terenskega dela. Evidentirali smo 129 funkcionalno degradiranih območij, ki smo jih glede na namembnost prostora razporedili v sedem kategorij: funkcionalno degradirana proizvodna, infrastrukturna, stanovanjska, športnorekreacijska in rudarska/vojaška/kmetijska območja ter območja centralnih dejavnosti in območja prehodne (začasne) rabe. Vsako območje smo predstavili z imenom, položajem, velikostjo, namensko rabo, trenutno rabo, vrsto degradiranega območja, stopnjo in obdobjem opuščenosti ter fotografijo. Nazadnje smo popisana območja analizirali in rezultate kartografsko in tabelarično prikazali glede na izbrane kazalce: vrsto degradacije, velikost območja, položaj območja ter stopnjo in obdobje opuščenosti.
Ključne besede: zgradba mesta, urbana geografija, urbanistično načrtovanje, funkcionalno degradirana območja, tipi funkcionalno degradiranih območij, Maribor
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 1162; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (20,69 MB)

3.
Trajnostno urbanistično načrtovanje v okvirih staranja prebivalstva
Boštjan Kefo Kerbler, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Urbanistično načrtovanje se sooča z velikimi izzivov glede uskladitve morebitnih strukturnih vrzeli med grajenim okoljem in staranjem prebivalstva. Grajeno okolje je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej starejših. Urbanistično načrtovanje mora biti zato trajnostno tudi z vidika starajoče se družbe, saj igra pomembno vlogo pri omogočanju starejšim, da kljub starosti in s tem povezanimi mobilnostnimi, senzornimi in kognitivnimi težavami ostanejo aktivni člani družbe, zlasti lokalne skupnosti, v kateri bivajo. Neoviran dostop do grajenega okolja, možnost uporabe transportnih sredstev, raznovrstnost stanovanjske ponudbe so le nekateri elementi, o katerih razpravljamo v članku in ki lahko pozitivno vplivajo na izkušnjo staranja.
Ključne besede: funkcionalno ovirani, starejši ljudje, urbanistično načrtovanje, trajnostno načrtovanje, staranje prebivalstva, grajeno okolje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (212,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Trajnostno bivanje starejših
Boštjan Kefo Kerbler, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi staranja prebivalstva se razvite države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne zdravstvene in socialne oskrbe in s problemi zaradi premajhnih zmogljivosti ter dolgih čakalnih vrst v zdravstvenih ustanovah in zavodih institucionalnega varstva za starejše. Ker se zaradi negotovosti v gospodarstvu in vse večjega deleža neaktivnega prebivalstva finančne zmožnosti držav, da bi zagotavljale sedanjo raven ter obseg zdravstvenih in socialnih storitev, zmanjšujejo, se vse bolj pojavljajo zahteve po bolj trajnostnih načinih bivanja in storitvah za starejše. Članek izhaja iz domneve, da je zamisel uresničljiva s preureditvijo bivalnih enot in selitvijo oskrbnih storitev v domače okolje starejših ljudi, s čimer bi bilo starejšim zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v svojem bivalnem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno.
Ključne besede: funkcionalno ovirani, starejši ljudje, urbanistično načrtovanje, trajnostno načrtovanje, staranje prebivalstva, grajeno okolje, trajnostno bivanje, oskrba na daljavo, teleoskrba
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 519; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (187,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
OVREDNOTENJE PRENOVE NASELBINSKEGA JEDRA PREVALJ
Helena Thaler, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili urbani prenovi dela mesta Prevalje z revitalizacijo naselbinskega jedra. Teoretični del naloge opisuje osnovne pojme in pristop k urbanističnemu načrtovanju mestnih središč. V praktičnem delu naloge je predstavljena Občina Prevalje, njena zgodovinska dejstva, projekt ureditve naselbinskega jedra ter izvedba projekta prenove. Zaključek naloge ovrednoti pristop k projektu ureditve naselbinskega jedra Prevalj z oceno uporabnikov, avtorja in investitorja po prenovi.
Ključne besede: urbanistično načrtovanje, prenova, občina Prevalje, trg, ovrednotenje
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici