| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Program razvoja održivog turizma u Sisku i Petrinji
2022

Opis: Monografija „Program razvoja održivog turizma u Sisku i Petrinji“ rezultat je projekta kojim želimo potaknuti obnovu ruralnoga i urbanoga turizma na potresom oštećenom području hrvatske regije Sisačko-moslavačka županija. Sisačko-moslavačka županija nalazi se u središnjoj Hrvatskoj i ima vrlo povoljan položaj između Slovenije, Bosne i Hercegovine i Srbije. Sa svojim prirodnim bogatstvima ima velik potencijal razvoja turizma i, još više, održivog turizma. Sisak kao kulturno središte pruža mogućnosti industrijskog i urbanog turizma, dok Petrinja pruža mogućnost aktivnosti u prirodi te upoznavanje baštine i tradicije (na primjer lončarstva). Odlična atrakcija održivoga turizma je i priroda parka Lonjsko polje. Mentori i studenti prve godine postdiplomskog programa na Fakultetu za turizam Sveučilišta u Mariboru (Slovenija) uz sudjelovanje lokalnog stanovništva suočili su se sa strateškim izazovom razvoja turizma. Nakon analize stanja, pripremili su viziju razvoja, utvrdili prioritetna područja rada, definirali mjere i pokazatelje te način njihova praćenja. Akcijski plan temelji se na teoriji razvoja održivog turizma u zaštićenim područjima, predstavljenoj na početku ove monografije.
Ključne besede: razvojni program, održiv razvoj, ruralni turizam, urbani turizam, obnova turističke infrastrukture, Sisačko-moslavačka županija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 490; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (16,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 3 gradiva!

2.
Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko delo
Ema Ileršič, 2022, magistrsko delo

Opis: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Ključne besede: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 320; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

3.
Idejna zasnova kulturnega centra v Pragi : magistrsko delo
David Obrovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po vzpostavitvi ponovne povezave med dvema postindustrijskima območjema v Pragi, in sicer za območje Holešovic na severnem bregu ter območje Karlína na južnem bregu reke Vltave. Ta problem delno že rešuje nov občinski prostorski plan Prage, ki načrtuje izgradnjo novega mosta – Rohanský most, ki bi omogočal prometno povezavo, izgradnjo nove stanovanjske soseske na območju Rohanskega ostrova in ureditev nabrežja Vltave z novim zelenim parkom. Projektna naloga se osredotoča na zasnovo novega kulturnega centra in njegovega vplivnega območja, ki bi območju vrnil življenje in predstavljal središčni center oziroma »kulturni most« med obema okrožjema, za učinkovito in kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je definiran kot središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Pragi, namenjeno glasbenim, plesnim, gledališkim, eksperimentalnim, debatnim, literarnim in drugim dogodkom. Mešanje različnih umetniških sektorjev bo pripomoglo k večjemu medgeneracijskemu srečevanju in druženju. Idejna zasnova novega centra kulture predvidi tudi ureditev njegovega ožjega vplivnega območja – otoški park in rečno nabrežje reke Vltave.
Ključne besede: Praga, kulturni center, urbani park, Vltava, kultura, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 1408; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (77,38 MB)

4.
Zasebno varovanje kot nadzorovalec privatiziranih urbanih prostorov : študija primera nakupovalnega središča v Sloveniji
Bernarda Tominc, Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je proučiti opravila, ki jih pri varovanju nakupovalnega središča, kot privatiziranega urbanega prostora, izvaja zasebnovarnostno osebje. Avtorji želijo ugotoviti, kakšno je razmerje med tipičnimi varnostnimi/ policijskimi/nadzorstvenimi opravili, ki jih najbolje okarakterizirajo zakonsko opredeljeni ukrepi zasebnega varnostnika, in drugimi opravili, ki imajo za cilj predvsem zagotavljanje prijetnega in sproščenega počutja strank ter zadovoljstva naročnikov zasebnovarnostnih storitev. Metode: Prispevek temelji na raziskavi, ki je bila opravljena s pomočjo kvalitativnih metod raziskovanja, predvsem z metodo načrtnega neposrednega opazovanja za proučevanje dogajanj v nakupovalnem središču in reakcijo zasebnih varnostnikov na to dogajanje ter metodo intervjuja za pojasnitev organizacije varovanja in upravljanja z nakupovalnim središčem. Ugotovitve: Proučevano nakupovalno središče se je v opazovanem obdobju pokazalo za varen in do obiskovalcev prijazen urbani prostor. To dokazuje tudi opravljeno delo zasebnih varnostnikov, ki je obsegalo in zahtevalo predvsem ukrepe opozarjanja in izrekanja ustnih navodil (odredb) obiskovalcem, medtem ko dogodkov, ki bi zahtevali druge, ostrejše ukrepe varnostnikov (od preprečitve vstopa ali izstopa in zadržanja osebe do uporabe fizične sile ali sredstev za vklepanje in vezanje) v opazovanem obdobju ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava vključuje le vidik varovanja skupnih prostorov nakupovalnega središča, ne opredeljuje pa se do razmerij med posameznimi ponudniki/ izvajalci zasebnovarnostnih storitev, ki jih najemajo poslovni subjekti znotraj nakupovalnega središča. To ostaja izziv za nadaljnje raziskovanje. Praktična uporabnost: Tako zasebnovarnostna podjetja kot tudi naročniki/uporabniki njihovih storitev so z raziskavo dobili nevtralen vpogled v dejanske razsežnosti opravljanja varnostno-nadzorstvenih in drugih funkcij zasebnih varnostnikov v nakupovalnem središču. Prav tako bodo ugotovitve pomembne za premislek o smotrnosti drobitve zasebnovarnostnih storitev med različne ponudnike teh storitev v enem nakupovalnem središču, kakor tudi o (ne)koordinaciji in (ne) sodelovanju med varnostniki v lokalih in varnostniki nakupovalnega središča. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek predstavlja rezultate raziskave o dejanski vlogi zasebnega varovanja kot neformalnega družbenega nadzorovalca v privatiziranih urbanih prostorih. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Ključne besede: zasebno varovanje, nakupovalna središča, privatizirani urbani prostori, študije primerov, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 838; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (385,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Celovitejši pristop k planiranju urbanega mobilnostnega sistema na osnovi mehkega večkriterijskega odločitvenega modela : doktorska disertacija
Uroš Kramar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Urbani mobilnostni sistem (UMS) predstavlja pomemben element družbenega razvoja. Prihodnjega razvoja urbane mobilnosti se je tako potrebno lotiti na način, ki bo omogočal uravnotežen trajnostni razvoj. V doktorski disertaciji je prikazan nov in celovitejši pristop k planiranju UMS, ki ob široki vključenosti različnih deležnikov omogoča sprejemanje strateških odločitev. Na osnovi izbrane metodologije smo razvili novi model, ki je sestavljeni iz treh faz: po zbranih vhodnih podatkih se preko modificirane metode ciljnih skupin s tehniko nominalnih skupin izvede SWOT analiza in v zadnji fazi nadgradi z metodo mehki analitični hierarhični proces (FAHP). S tem se pridobijo rangirana prioritetna področja, ki posledično omogočajo razvoj scenarijev. Predlagani izvirni model tako omogoča celovitejše in poglobljeno razumevanje iskanja kompromisov, s katerimi se soočamo pri večkriterijskem odločanju in usklajevanju pogosto nasprotujočih si ciljev. Novi model planiranja UMS je bil uspešno testiran na primeru realnega urbanega okolja, kar potrjuje njegovo sposobnost zagotavljanja celovitejšega pristopa k planiranju UMS.
Ključne besede: mobilnost, urbani mobilnostni sistem, celovitejši pristop, strateško planiranje, AHP, mehka logika, FAHP, ciljne skupine, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 1705; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

6.
Mestna oaza
Patricija Kočar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za urbanistično in arhitekturno zasnovo novega mestno-regijskega središča v Celju. Namen naloge je vpeljati novo vzdušje na trenutno degradiranem, a hkrati zaradi svoje lege tudi ekonomsko pomembnem območju. V magistrskem delu so podana urbanistična načela ter sodobni principi za oblikovanje novih mestnih središč. Podrobneje smo obravnavali temo urbanizem in načela za trajnostni razvoj mesta. Prav tako smo se dotaknili razvoja mest in mestnih središč skozi čas. Na podlagi pridobljenih znanj se v projektnem delu magistrskega dela izdela nova rešitev za mestno središče. Lokacija, na kateri se nahaja nov center, je trenutno degradirano območje in kliče po prenovi urbanega prostora. V nalogi obravnavamo dva glavna problema. Kot prvo se z novo rešitvijo mestu ponudijo novi programi, skupni prostori za druženje in srečevanje ljudi različnih kultur in starosti, ponudijo se tudi nove zelene površine, s katerimi mesto zadiha. Kot drugi pristop pa se obravnava obstoječe degradirano območje. Na podlagi predhodnih analiz mesta in njegovega predvidenega urbanističnega razvoja je v želji po čim boljši prilagoditvi arhitekture na lokacijo in karakteristiko mesta nastala arhitektura sodobnega mestnega centra v Celju, ki s svojo mešano rabo programov in raznolikostjo združuje zabavo, šport, prosti čas in pisarne. Zaradi svoje pestrosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. Objekt se s sodobno, organsko formo skuša čim bolje vključiti v okolico, hkrati pa izražati sodoben in samostojen duh.
Ključne besede: urbanizem, urbanizacija, urbani razvoj, mesto, mestna središča, centralne dejavnosti, Celje
Objavljeno v DKUM: 22.06.2018; Ogledov: 1476; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (107,01 MB)

7.
Zur Problematik kleinstädtischer Agglomerationen am Beispiel Leibnitz
Matin Florian, Anton Tropper, Walter Zsilincsar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Problem aglomeracij manjših mest na primeru Lipnice (Leibnitz) Prispevek obravnava pojav mestnih aglomeracij. Doslej smo ta pojav lahko opazovali pri večjih in srednje velikih mestih, danes pa ga je mogoče opaziti tudi pri manjših mestih z do 10 000 prebivalci. Aglomeracijska jedra kot npr. okrajno središče Lipnica (Leibnitz) se težje širijo zaradi omejitev, ki jim jih postavljajo administrativne meje. Razvoj središča je zato počasnejši, medtem ko imajo naselja v okolici koristi zaradi ekonomske in demografske rasti. V prihodnje lahko pričakujemo povezovanje centralnih naselij in okolice predvsem pri delitvi stroškov in dobička, povezanega z investicijami, ustvarjanjem novih delovnih mest in komunalnimi dejavnostmi.
Ključne besede: urbana geografija, urbana naselja, centralna naselja, mala mesta, aglomeracija, urbani razvoj, Avstrija, Lipnica
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1082; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Interkommunale Kooperation am Beispiel der “Kernraumallianz-Voitsberg“ (West-Steiermark)
Walter Zsilincsar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Medobčinsko sodelovanje na primeru zveze občin na območju Voitsberga (zahodna Štajerska) Pojav aglomeracij majhnih mest, kakršna je na območju Voitsberga na zahodnem Štajerskem v Avstriji, so nov izziv za načrtovalce regionalne politike. Urbani, socialni in liberalni trendi gospodarskega razvoja so vzrok številnim problemom na lokalni ravni, ki jih občine same ne morejo reševati. Zato se povezujejo v interesne skupnosti, ena od takšnih je prikazana v prispevku. Tvori jo pet manjših občin. Dodatni problem predstavlja tudi zadovoljevanje togih Maastrichtskih kriterijev, zaradi katerih so zmanjšujejo občinski prihodki in povečujejo izdatki. Vse to, ob potrebi po zagotavljanju novih delovnih mest, izboljšanju in modernizaciji komunalnih storitev ter zagotavljanju preživetja občin ob vedno večji tekmovalnosti, je prepričalo občinske oblasti, da je sodelovanje s sosednjimi občinami, ki imajo podobne probleme, najboljši način za iskanje optimalnih rešitev. Zveza občin tako poskuša reševati probleme s sodelovanjem na prostovoljni osnovi. Avtor poudarja, da je medobčinsko sodelovanje v območjih zgoščene urbane poselitve nujno ter zahteva nove prijeme v upravljanju.
Ključne besede: urbana geografija, urbana naselja, omrežja naselij, mala mesta, urbani razvoj, občine, sodelovanje, Avstrija, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1292; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (885,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Perspektiven der Stadtentwicklung der Stadt Rehau/Oberfranken : ein Beitrag zur angewandten geographischen Kleinstadtforschung
Jörg Maier, Beate Kadner, Matthias Gutgesell, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Perspektive razvoja mesta Rehau/Oberfranken – Prispevek k aplikativnem geografskem proučevanju malih mest V preteklih letih so se pogoji razvoja mest in občin močno spremenili. Internacionalizacija gospodarstva, vse večje konkurenca, spremembe gospodarske strukture, novi življenjski stili ter zmanjševanje števila prebivalcev so v današnjem času pomembna izhodišča pri načrtovanju razvoja občin. Tudi v prihodnje je pričakovati spremembe glede oskrbe, gospodarskih razmer, socialnih razmer in okoljskih vprašanj, ob čemer se bo spreminjalo razmerje med možnostmi in pastmi gospodarskega in socialnega razvoja. To še posebej velja za mesta na podeželju, kakršno je Rehau. Mesto leži v bližini nemško češke meje, v območju, ki ga označuje neugoden demografski razvoj. Osrednje vprašanje bodočega razvoja mesta Rehau je, kako ohraniti obstoječo industrijsko usmerjenost. Nič manj aktualno ni vprašanje demografskega razvoja. Menimo, da je rešitev v gospodarskih povezavah s sosednjimi občinami v regiji in oblikovanju mreže interesnih skupin. Možni poudarki prihodnjega razvoja so naslednji: • oblikovanje interesnih povezav s sosednjimi območji in gospodarskimi subjekti v regiji • sodelovanje med generacijami bi lahko bila rešitev za probleme na socialnem področju • izobraževanje prebivalcev • aktivnejše vključevanje prebivalcev pri odpravljanju socialnih konfliktov • izkoriščanje strateškega položaja v središču „nove Evrope“ Ob tem se postavlja še vprašanje, kako pri geografskem proučevanju malih mest upoštevati njihovo specifiko; dosedanji pristopi so namreč v veliki meri prilagojeni proučevanju velikih mest in urbanih aglomeracij, kjer imamo opraviti z drugačno socialno in gospodarsko strukturo od tiste v malih mestih.
Ključne besede: mala mesta, urbani razvoj, razvojna strategija, urbani sistemi, Rehau, Oberfranken, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1001; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (555,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Literariziranje urbanega prostora v slovenski književnosti
Robert Špoljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira in predstavlja literariziranje urbanega toposa v izbranih delih slovenske literature. Temeljno vprašanje magistrskega dela je, kako urbano okolje znotraj literarnega dela vpliva na literarne osebe, ki prihajajo iz drugega ali ruralnega okolja. Prav tako nas je zanimal vpliv urbanega na razvoj dogajanja. Izbranih je bilo deset romanov, v katerih bomo iskali vpliv urbanega in ugotavljali, na kakšne načine se vpliv urbanega med romani v slovenski književnosti razlikuje. Izbrani so bili romani avtorjev: Brine Svit, Mihe Mazzinija, Andreja Blatnika, Gorana Vojnovića, Andreja E. Skubica, Zorana Hočevarja in Toneta Partljiča. V magistrskem delu bomo ugotavljali tudi kakšen je pomen vojne v izbranih delih in kako vpliva tako na urbano kot tudi na posameznika. Ugotavljali bomo na kakšen način urbano (mestno) vpliva na literarne osebe v romanu, pri čimer nas bo zanimal predvsem vpliv urbanega na osebnost in navade literarnih oseb.
Ključne besede: urbani topos, urbano v literaturi, slovenska književnost, roman
Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1274; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici