1. Program razvoja održivog turizma u Sisku i Petrinji2022 Opis: Monografija „Program razvoja održivog turizma u Sisku i Petrinji“ rezultat je projekta kojim želimo potaknuti obnovu ruralnoga i urbanoga turizma na potresom oštećenom području hrvatske regije Sisačko-moslavačka županija. Sisačko-moslavačka županija nalazi se u središnjoj Hrvatskoj i ima vrlo povoljan položaj između Slovenije, Bosne i Hercegovine i Srbije. Sa svojim prirodnim bogatstvima ima velik potencijal razvoja turizma i, još više, održivog turizma. Sisak kao kulturno središte pruža mogućnosti industrijskog i urbanog turizma, dok Petrinja pruža mogućnost aktivnosti u prirodi te upoznavanje baštine i tradicije (na primjer lončarstva). Odlična atrakcija održivoga turizma je i priroda parka Lonjsko polje. Mentori i studenti prve godine postdiplomskog programa na Fakultetu za turizam Sveučilišta u Mariboru (Slovenija) uz sudjelovanje lokalnog stanovništva suočili su se sa strateškim izazovom razvoja turizma. Nakon analize stanja, pripremili su viziju razvoja, utvrdili prioritetna područja rada, definirali mjere i pokazatelje te način njihova praćenja. Akcijski plan temelji se na teoriji razvoja održivog turizma u zaštićenim područjima, predstavljenoj na početku ove monografije.
Ključne besede: razvojni program, održiv razvoj, ruralni turizam, urbani turizam, obnova turističke infrastrukture, Sisačko-moslavačka županija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (16,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 3 gradiva! |
2. Mestna oazaPatricija Kočar, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za urbanistično in arhitekturno zasnovo novega mestno-regijskega središča v Celju. Namen naloge je vpeljati novo vzdušje na trenutno degradiranem, a hkrati zaradi svoje lege tudi ekonomsko pomembnem območju. V magistrskem delu so podana urbanistična načela ter sodobni principi za oblikovanje novih mestnih središč. Podrobneje smo obravnavali temo urbanizem in načela za trajnostni razvoj mesta. Prav tako smo se dotaknili razvoja mest in mestnih središč skozi čas. Na podlagi pridobljenih znanj se v projektnem delu magistrskega dela izdela nova rešitev za mestno središče. Lokacija, na kateri se nahaja nov center, je trenutno degradirano območje in kliče po prenovi urbanega prostora. V nalogi obravnavamo dva glavna problema. Kot prvo se z novo rešitvijo mestu ponudijo novi programi, skupni prostori za druženje in srečevanje ljudi različnih kultur in starosti, ponudijo se tudi nove zelene površine, s katerimi mesto zadiha. Kot drugi pristop pa se obravnava obstoječe degradirano območje. Na podlagi predhodnih analiz mesta in njegovega predvidenega urbanističnega razvoja je v želji po čim boljši prilagoditvi arhitekture na lokacijo in karakteristiko mesta nastala arhitektura sodobnega mestnega centra v Celju, ki s svojo mešano rabo programov in raznolikostjo združuje zabavo, šport, prosti čas in pisarne. Zaradi svoje pestrosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. Objekt se s sodobno, organsko formo skuša čim bolje vključiti v okolico, hkrati pa izražati sodoben in samostojen duh.
Ključne besede: urbanizem, urbanizacija, urbani razvoj, mesto, mestna središča, centralne dejavnosti, Celje
Objavljeno v DKUM: 22.06.2018; Ogledov: 1692; Prenosov: 445
Celotno besedilo (107,01 MB) |
3. Zur Problematik kleinstädtischer Agglomerationen am Beispiel LeibnitzMatin Florian, Anton Tropper, Walter Zsilincsar, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Problem aglomeracij manjših mest na primeru Lipnice (Leibnitz)
Prispevek obravnava pojav mestnih aglomeracij. Doslej smo ta pojav lahko opazovali pri večjih in srednje velikih mestih, danes pa ga je mogoče opaziti tudi pri manjših mestih z do 10 000 prebivalci. Aglomeracijska jedra kot npr. okrajno središče Lipnica (Leibnitz) se težje širijo zaradi omejitev, ki jim jih postavljajo administrativne meje. Razvoj središča je zato počasnejši, medtem ko imajo naselja v okolici koristi zaradi ekonomske in demografske rasti. V prihodnje lahko pričakujemo povezovanje centralnih naselij in okolice predvsem pri delitvi stroškov in dobička, povezanega z investicijami, ustvarjanjem novih delovnih mest in komunalnimi dejavnostmi.
Ključne besede: urbana geografija, urbana naselja, centralna naselja, mala mesta, aglomeracija, urbani razvoj, Avstrija, Lipnica
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1260; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Interkommunale Kooperation am Beispiel der “Kernraumallianz-Voitsberg“ (West-Steiermark)Walter Zsilincsar, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Medobčinsko sodelovanje na primeru zveze občin na območju Voitsberga (zahodna Štajerska)
Pojav aglomeracij majhnih mest, kakršna je na območju Voitsberga na zahodnem Štajerskem v Avstriji, so nov izziv za načrtovalce regionalne politike. Urbani, socialni in liberalni trendi gospodarskega razvoja so vzrok številnim problemom na lokalni ravni, ki jih občine same ne morejo reševati. Zato se povezujejo v interesne skupnosti, ena od takšnih je prikazana v prispevku. Tvori jo pet manjših občin. Dodatni problem predstavlja tudi zadovoljevanje togih Maastrichtskih kriterijev, zaradi katerih so zmanjšujejo občinski prihodki in povečujejo izdatki. Vse to, ob potrebi po zagotavljanju novih delovnih mest, izboljšanju in modernizaciji komunalnih storitev ter zagotavljanju preživetja občin ob vedno večji tekmovalnosti, je prepričalo občinske oblasti, da je sodelovanje s sosednjimi občinami, ki imajo podobne probleme, najboljši način za iskanje optimalnih rešitev. Zveza občin tako poskuša reševati probleme s sodelovanjem na prostovoljni osnovi. Avtor poudarja, da je medobčinsko sodelovanje v območjih zgoščene urbane poselitve nujno ter zahteva nove prijeme v upravljanju.
Ključne besede: urbana geografija, urbana naselja, omrežja naselij, mala mesta, urbani razvoj, občine, sodelovanje, Avstrija, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1601; Prenosov: 110
Celotno besedilo (885,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Perspektiven der Stadtentwicklung der Stadt Rehau/Oberfranken : ein Beitrag zur angewandten geographischen KleinstadtforschungJörg Maier, Beate Kadner, Matthias Gutgesell, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Perspektive razvoja mesta Rehau/Oberfranken – Prispevek k aplikativnem geografskem proučevanju malih mest
V preteklih letih so se pogoji razvoja mest in občin močno spremenili. Internacionalizacija gospodarstva, vse večje konkurenca, spremembe gospodarske strukture, novi življenjski stili ter zmanjševanje števila prebivalcev so v današnjem času pomembna izhodišča pri načrtovanju razvoja občin. Tudi v prihodnje je pričakovati spremembe glede oskrbe, gospodarskih razmer, socialnih razmer in okoljskih vprašanj, ob čemer se bo spreminjalo razmerje med možnostmi in pastmi gospodarskega in socialnega razvoja. To še posebej velja za mesta na podeželju, kakršno je Rehau. Mesto leži v bližini nemško češke meje, v območju, ki ga označuje neugoden demografski razvoj. Osrednje vprašanje bodočega razvoja mesta Rehau je, kako ohraniti obstoječo industrijsko usmerjenost. Nič manj aktualno ni vprašanje demografskega razvoja. Menimo, da je rešitev v gospodarskih povezavah s sosednjimi občinami v regiji in oblikovanju mreže interesnih skupin. Možni poudarki prihodnjega razvoja so naslednji:
• oblikovanje interesnih povezav s sosednjimi območji in gospodarskimi subjekti v regiji
• sodelovanje med generacijami bi lahko bila rešitev za probleme na socialnem področju
• izobraževanje prebivalcev
• aktivnejše vključevanje prebivalcev pri odpravljanju socialnih konfliktov
• izkoriščanje strateškega položaja v središču „nove Evrope“
Ob tem se postavlja še vprašanje, kako pri geografskem proučevanju malih mest upoštevati njihovo specifiko; dosedanji pristopi so namreč v veliki meri prilagojeni proučevanju velikih mest in urbanih aglomeracij, kjer imamo opraviti z drugačno socialno in gospodarsko strukturo od tiste v malih mestih.
Ključne besede: mala mesta, urbani razvoj, razvojna strategija, urbani sistemi, Rehau, Oberfranken, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1207; Prenosov: 109
Celotno besedilo (555,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Strnjeni razvoj - ranljivost urbanega?Uroš Lobnik, 2002, pregledni znanstveni članek Opis: Stroke prostorskega planiranja morajo vzpostaviti in izoblikovati interdisciplinarno uravnotežene modele vrednotenja in načrtovanja prostorskegarazvoja s skupnimi usmeritvami in cilji. V nasprotnem primeru se bo urbani razvoj v Sloveniji še kar naprej in tudi vse bolj vrednotil z defenzivnega in podrejenega stališča. Dobro bi bilo čimprej raziskati, koliko in kako vplivajo sektorsko nepovezane obravnave prostora na koncept strnjenegarazvoja naselij in na sposobnost varovanja naravne in kulturne krajine. Urbanisti bi morali razmišljati v dveh smereh: kaj storiti, če interdisciplinarno uravnoteženega modela dlje ali pa sploh ne bo oziroma kako in v kakšnem merilu čim bolj učinkovito delovati? Rešitev se najbrž skriva v odgovoru, zakaj urbanistu ne pripada več pravica do kompleksnega urejanja grajenega prostora. Najbrž zato, ker je predvsem njegovo operativno orodje v novih družbenih razmerah skoraj povsem neustrezno.
Ključne besede: urbani prostor, ranljivost urbanega prostora, strnjeni razvoj, prostorski razvoj, urbani razvoj, urbanizacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1653; Prenosov: 99
 Povezava na celotno besedilo |
7. Strategije razvoja mest med evropeizacijo, državo in regijoMetka Sitar, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Prostorski in regionalni razvoj v strateških dokumentih Evrope in njenih nacionalnih držav, med njimi tudi Slovenije, v skladu z načeli trajnostnega razvoja poudarja zlasti cilje in usmeritve uravnoteženega prostorskega razvoja, medtem ko sodobni urbanizacijski procesi, odvisni od globalne konkurenčnosti postindustrijske dobe, poudarjajo vodilno vlogo velikih urbanih središč. Po drugi strani strukturna preobrazba Evrope vedno bolj spreminja prostorska razmerja med državami, regijami, mesti in aglomeracijami. Govorimo o nujnosti drugačnega perspektivnega pogleda na razvoj mest in urbanih območij, ki v središče prostorskih politik in strategij postavlja integralno obravnavo prostora. Pogoje za uspešno, konkurenčno urbano ekonomijo lahko oblikuje le v povezavi z ekonomsko politiko ter drugimi prostorsko relevantnimi sektorskimi politikami (prometno, okoljsko, kmetijsko itd.), z željo po splošni blaginji pa se ji vedno bolj izrazito pridružuje še komponenta socialne kohezije. Prispevek v posameznih poglavjih predstavlja raznovrstne globalne, regionalne in lokalne dejavnike in v evropskih razmerah prepoznava najznačilnejše dejavnike vloge in funkcij v razvoju mest. Na osnovi različnih teoretičnih izhodišč in izbranih praktičnih primerov iz različnih urbanih okolij poskuša opredeliti možnosti za prepoznavanje spodbud in priporočil za oblikovanje razvojnih politik in strategij, bistvenih tudi za slovenske razmere.
Ključne besede: Evropa, Evropska unija, razvoj mest, urbana mreža, urbani sistem
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1181; Prenosov: 104
Povezava na celotno besedilo |
8. URBANI RAZVOJ MESTA PTUJ OD RIMSKIH ČASOV DO SODOBNOSTIAnja Selinšek, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili urbani razvoj mesta Ptuj od rimskih časov do sodobnosti. V raziskovalnem delu naloge smo analizirali zgodovinski prostorski razvoj mesta. Skozi petero pomembnih in hkrati prelomnih zgodovinskih obdobij, smo prikazali širjenje in ožanje območja mesta in značilne stavbne tipe. V nadaljevanju naloge je sledila primerjava mesta po II. svetovni vojni z današnjo podobo mesta. V sklepnem delu smo predstavili tudi zasnovo mesta prihodnosti – trajnostnega mesta in njegova glavna načela. Ptuj in njegov prostorski razvoj smo analizirali skozi različne kriterije in dobljene rezultate primerjali z usmeritvami za trajnostno mesto.
Ključne besede: urbani razvoj, trajnostno mesto, prostorski akti
Objavljeno v DKUM: 18.09.2014; Ogledov: 2163; Prenosov: 373
Celotno besedilo (14,09 MB) |
9. JAVNA RAZSVETLJAVA V FUNKCIJI UČINKOVITEGA POTEKANJA PROMETA IN URBANEGA RAZVOJALidija Kokot, 2012, diplomsko delo Opis: Kakovostna cestna razsvetljava ima pomembno vlogo, ko govorimo o varnosti v cestnem prometu. Da lahko izvedemo kvalitetno javno razsvetljavo, se moramo soočiti z več kriteriji, med katerimi je najpomembnejši zagotavljanje predpisanih svetlobnotehničnih parametrov glede na kategorizacijo ceste. Pomembna kriterija sta zagotovo tudi zmanjšanje potrošnje električne energije za obratovanje javne razsvetljave ter upoštevanje sprejete Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za zagotovitev funkcionalne razsvetljave je potrebno upoštevati kriterije in sprejeto Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Ključne besede: urbani razvoj, varnost prometa, javna razsvetljava
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 1918; Prenosov: 306
Celotno besedilo (3,06 MB) |
10. Doseganje mednarodne konkurenčnosti mest z oblikovanjem strateških razvojnih dokumentov : diplomsko deloAlenka Merhar, 2007, diplomsko delo Ključne besede: mesta, razvojna strategija, urbanizacija, urbani sistemi, regionalni razvoj, regionalna ekonomika, strateško planiranje, strateško upravljanje, razvoj, konkurenčnost, predvidevanje, organiziranost, prihodnost, strategija, financiranje, Evropska unija, Evropa, promocija, programi, povezanost, mednarodno sodelovanje, značilnosti, znamenitosti, planiranje, priložnosti
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1674; Prenosov: 91
Celotno besedilo (353,45 KB) |
