| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nova centralnost Melja: Center kreativnih umetnosti CEKUM
Nejc Novak, 2022, magistrsko delo

Opis: Sredi 19. stoletja je prihod Južne železnice v Maribor omogočil razvoj industrijskih območij v mestu. Ena najstarejših industrijskih con je nastala v Melju, kjer je obratovalo več tekstilnih tovarn. Po osamosvojitvi je industrijska cona propadla in propada že zadnjih 20 let. Urbanistična zasnova mesta Maribor predvideva selitev industrije in urbano regeneracijo Melja, ki bi zaradi bližine prometne infrastrukture in lokacije ob centru mesta tvoril ključno razvojno površino. Urbana regeneracija Melja se v zadnjih dveh desetletjih ni izvedla. Magistrsko delo predlaga primer urbane regeneracije jugovzhodnega dela Melja s kulturnimi programi in s stanovanjskimi območji v zaledju. Kulturni programi se povezujejo v novo centralnost. Urbana regeneracija predpostavlja povezovanje Melja s preostalo mestno strukturo prek novih prometnih povezav ter javnih odprtih prostorov. V prostorih nekdanje Mariborske tekstilne tovarne je predvidena ureditev Centra kreativnih umetnosti. Novi objekti izboljšujejo urbanotvornost prostora, kvalitetni stari objekti se prenovijo, nekvalitetni objekti pa porušijo. CEKUM izkorišča potencial javnih odprtih prostorov. Nekdanji industrijski objekti zaradi svoje velikosti in konstrukcije omogočajo ureditev večnamenskih prostorov. V severnem delu območja nekdanje MTT se vzpostavi večnamenski objekt s prostori za odrske umetnosti, galerijo, mediateko, lokale in kavarno. Novogradnja oblikuje stranico novega vstopnega trga.
Ključne besede: urbana regeneracija, Melje, MTT, nova centralnost, kultura
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 116; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (192,88 MB)

2.
Model oskrbe: revitalizacija obrežij reke Vltave na območjih Holešovice in Karlin v Pragi : magistrsko delo
Kaja Likar, 2021, magistrsko delo

Opis: Svet, v katerem živimo danes, je v krizi. Dnevno nas spremljajo apokaliptične katastrofe, napoved za prihodnost pa ni nič bolj svetla. Za preživetje bodo potrebne velike prilagoditve in spremembe. Poiskati je treba rešitev za planet, na katerega vplivamo s svojimi dejanji v sedanjosti, za prihodnost. Svet 21. stoletja je zagotovo svet mest. V urbanih območjih naj bi živela več kot polovica prebivalcev Zemlje. Kapitalistična akumulacija pušča viden odtis tudi na strukturi in delovanju mest. Spremembe v družbi in individualizacija imajo vpliv v mestih, oslabile so skupnost in občutek vključenosti ter posledično povzročile globoko vrzel med javnim in zasebnim. Mesto je postalo povsem privatizirano, potrebna je ponovna vključitev človeka v aktivno in živahno družbo. To pomeni, da morajo mesta ponovno postati prostor sobivanja, dogajanja, odprtih možnosti, zabave, dela, bivanja, proizvodnje ter drugih dejavnosti, ki omogočajo vitalnost in odpornost. V magistrskem delu je podan predlog urbanistične zasnove za regeneracijo mesta s konceptom samooskrbe. Zasnovane so arhitekturne rešitve ključnih posameznih stavb in prostorskih elementov, ki naj jo omogočajo. Predlog obsega povezavo mestne tržnice, inkubatorja za ponovno rabo materialov, prostorskih enot za razvoj znanja in prakse o agrikulturi (laboratoriji, učilnice, semenska banka) ter območja urbanega kmetijstva. Zasnova vseh stavb in prostorskih elementov je modularna, kar nudi fleksibilnost ter možnost prilagajanja glede na dejanske potrebe obsega in programa. Predlagana gradnja je v največji možni meri iz recikliranih materialov in predvidena za tako imenovano naredi si sam arhitekturo in urbanizem. Predlagane rešitve se lahko implementirajo na različnih lokacijah. Za testni primer je implementacija prilagojena glede na urbanistični plan in značilnosti specifične lokacije za regeneracijo nabrežja reke Vltave na območjih Holešovice in Karlín v Pragi.
Ključne besede: mesto prihodnosti, urbana regeneracija, urbano kmetijstvo, ponovna uporaba, naredi si sam arhitektura in urbanizem
Objavljeno v DKUM: 08.10.2021; Ogledov: 371; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (88,10 MB)

3.
Center uprizoritvenih umetnosti Maribor : magistrsko delo
Alden Bajramspahić, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je urbanizacija mariborskega predela Studenci in izdelava projekta za Center uprizoritvenih umetnosti kot katalizatorja tega mestnega območja. Na podlagi raziskav Studencev skozi zgodovino, kjer je razvidno, da je bilo skozi čas to območje generična točka razvoja Maribora, je bila zastavljena idejna urbanistična rešitev. V centralnem delu območja je bil pred leti načrtovan objekt Mariborsko kulturno središče MAKS, vendar do same izvedbe nikoli ni prišlo. Zaključna idejna urbanistična zasnova zajema nove poslovno-stanovanjske objekte, zaradi odprtega razgleda na reko Dravo in staro mestno jedro ter sončne lege orientirane sever-jug, in poslovne objekte ob Valvasorjevi ulici. Zaključna idejna arhitekturna zasnova zajema oživitev nezgrajenega objekta Mariborsko kulturno središče, ki bo s svojo arhitekturo dominiral v prostoru in na ta način postal katalizator območja.
Ključne besede: Mariborsko kulturno središče, gledališče, arhitektura, urbana regeneracija, Studenci
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 377; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (130,70 MB)

4.
Avtobusna postaja Slovenska Bistrica
Loredana Štumberger, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po ureditvi nove avtobusne postaje v Slovenski Bistrici in prostora okoli nje. Bližina centra mesta, bližina obstoječih in predvidenih upravnih dejavnosti, poslovno-industrijske cone ter neposredna navezava na načrtovano vzhodno obvoznico so obstoječi dejavniki, ki utemeljujejo izbiro lokacije za umestitev avtobusne postaje na mestu obstoječe začasne ureditve. Urbana regeneracija območja na robu historičnega jedra Slovenske Bistrice tako poleg zasnove nove avtobusne postaje ter nanjo navezanega razvojnega stičišča obsega tudi celostno ureditev upravnega središča v obstoječih historičnih objektih, ureditev prometa, dostopov, mirujočega prometa in odprtih javnih površin.
Ključne besede: arhitektura, avtobusna postaja, urbana regeneracija, Slovenska Bistrica, upravno središče
Objavljeno v DKUM: 03.02.2020; Ogledov: 1033; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (116,68 MB)

5.
Maribor Melje - regeneracija industrijskega območja med Meljsko cesto in Dravo
Nuša Žohar, 2019, magistrsko delo

Opis: Mesto Maribor je bilo v preteklosti eno izmed najpomembnejših industrijskih središč v nekdanji Jugoslaviji. Ob koncu dvajsetega stoletja je mesto doživelo vrhunec gospodarske krize in s tem propad večine industrijskih panog. Večina močno degradiranih in neizkoriščenih območij v mestni občini Maribor je bila nekoč del aktivnih industrijskih con. Magistrsko delo obravnava degradirano urbano območje v industrijski coni Melje v Mariboru, ki ima velike urbanotvorne potenciale. Predlog zasnove urbane regeneracije umešča v prostor med Meljsko cesto in Dravo poslovne prostore, knjižnico, razstavne prostore in druge mestotvorne programe. Skupaj z raznolikim odprtim javnim prostorom, ki vsebuje širok pas zelenih površin ob reki Dravi, otroško igrišče, pešpoti, promenado in kolopark, tvori novo središče severovzhodnega roba mesta.
Ključne besede: Maribor, Melje, urbana regeneracija, centralne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 919; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (215,40 MB)

6.
Urbana regeneracija Melja
Goran Markuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo postavlja izhodišča za urbano regeneracijo Melja. Nekoč industrijsko območje v neposredni bližini centra mesta je danes neaktivna degradirana urbana površina. Predlog urbane regeneracije območja nekdanje Mariborske tekstilne tovarne z mešano rabo prostora predstavlja širjenje mestnih funkcij, ki pripomorejo k strnjevanju urbane strukture. Lokacija v neposredni bližini reke Drave v kombinaciji z zelenim območjem in z arhitekturo, ki ustreza merilu mesta in človeka, vzpostavlja območje z visoko bivalno kvaliteto. V projektnem delu magistrskega dela je podrobneje obravnavano ožje območje urbane regeneracije Melja ob predvidenem novem mostu preko Drave. Izdelana je idejna zasnova urbanega kareja, ki z umestitvijo treh različnih stavb definira odprto javno površino. Večstanovanjski stavbi omogočata sodobne koncepte bivanja, galerija pa s svojo pojavnostjo in programom vzpostavlja sodobni kulturni center tudi širšega območja. Magistrsko delo izpostavlja potenciale za trajnostno urbano regeneracijo Melja v domeni trajnostnega urbanega razvoja mesta Maribor.
Ključne besede: arhitektura, Maribor, Melje, urbana regeneracija, urbanizem
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1339; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (129,63 MB)

7.
Regeneracija industrijskega območja med Črtomirovo in Raičevo ulico, Maribor
Gregor Bogovič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je podati idejno urbanistično in arhitekturno rešitev za regeneracijo območja nekdanje tekstilne industrije ob Koroški železnici v Mariboru. Pobuda za oživitev okolja izhaja iz analize kakovosti obstoječih urbanih bivalnih pogojev obravnavanega območja v primerjavi z izkoriščenostjo ter potrebo po stanovanjih v preteklosti in danes. Metode in tehnike regeneracije območja izhajajo iz načel najdenih v strokovni literaturi in iz dejanskih izvedenih primerov iz tujine. Zaključna idejna zasnova nove urbanistično-arhitekturne ureditve zajema ponovno uporabo predilnice zaradi lahko prilagodljive modularne zasnove, nove lamelaste bloke v smeri S–J zaradi boljše osončenosti in dostopa do razgleda na reko Dravo, novi stolpnici ob Valvasorjevi ulici zaradi odmika od hrupa po vertikali in podaljšanje Ulice Moše Pijada ter zaprtje Črtomirove ulice za motorni promet zaradi ustvarjanja novega urbanega odprtega bivalnega prostora.
Ključne besede: arhitektura, urbana regeneracija, industrijsko območje, Maribor, Predilnica in tkalnica Maribor
Objavljeno v DKUM: 28.09.2018; Ogledov: 880; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (30,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici