| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih
Urška Pirnat, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.02.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
Policijsko delo v urbanem okolju - primer Štepanjskega naselja v Ljubljani
Almira Ičanović, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili policijsko delovanje v skupnosti in sorodne teme. Z ustrezno navedbo virov smo uporabili literaturo, v kateri razni avtorji s teorijami in raziskavami opredeljujejo policijsko delovanje v skupnosti. To delovanje je delovanje policije na modern način, in sicer v sodelovanju s krajani. Takšen način delovanja naj bi bil veliko bolj uspešen kot tradicionalen način delovanja policije. Ugotavljamo, da imajo ljudje strah pred viktimizacijo in kriminaliteto, predvsem starejše ženske. Na to pa imajo pomembno vlogo mediji, ki aktualne dogodke mnogokrat prikažejo v takšni luči, ki pritegne ljudi, tako da ljudje to spremljajo in se za to zanimajo. S tem pa ljudem vcepijo strah in občutek ogroženosti, ki kljub zmanjšanju kriminalitete ne izgine. Opredelili smo nekaj elementov za preprečevanje kriminalitete in dva izmed njih sta načrtovanje in oblikovanje okolja, s čimer lahko dosežemo večjo preglednost v okolju in zmanjšamo kriminaliteto. V povezavi s tem smo se dotaknili tudi merjenja kriminalitete, in sicer, kako in na kašen način izmerimo kriminaliteto ter kakšne so pomanjkljivosti statistike. Osredotočili smo se tudi na zgodovinski potek policijskega dela v skupnosti, predvsem za Slovenijo, pri kateri smo opazili, da ta dejavnost še ni tako razvita in bo treba še delati na tem področju. V drugem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo in rezultate tudi analizirali ter interpretirali. Raziskavo smo opravili tako, da smo anketni vprašalnik razdelili ljudem na območju Štepanjskega naselja in dobili rezultate 140 anketirancev s slučajnim izborom in demografskimi podatki. V zaključnem delu smo se lotili hipotez, jih preverili in argumentirali. Z raziskavo smo ugotovili, da se prebivalci Štepanjskega naselja počutijo dokaj varno v okolju, kjer živijo, strah pred viktimizacijo in kriminaliteto pa vendarle obstaja. Kriminaliteta in nered ne predstavljata posebnega problema na tem območju, vsaj tako zaznavajo prebivalci. Občutijo skupnostno povezanost in menijo, da bi si med seboj pomagali v kriznih razmerah.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, urbana okolja, preprečevanje kriminalitete, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 06.02.2015; Ogledov: 1072; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici