| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza varnostnega stanja za območje mesta Koper
Aljoša Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Urbana središča so najzanimivejša z vidika proučevanja kriminalitete. V Sloveniji težko primerjamo urbana območja z razsežnostjo le teh v drugih evropskih mestih. Kljub temu obstaja primerjalno velika razlika med stopnjo kriminalitete v mestih ter na podeželju. Mesto Koper je zaradi svoje strateško pomembne lege ter številne kritične infrastrukture varnostno zanimivo območje. Teoretični del magistrskega dela je namenjen predstavitvi teorij. Povzete teorije so ključne za razumevanje zagotavljanja in ohranjanja varnega urbanega okolja. S tem namenom so prav tako povzeti nekateri predpisi ter podzakonski akti, ki določajo pristojnosti posameznih varnostnih deležnikov pri zagotavljanju varnosti na urbanih območjih. Empirični del je namenjen prikazu analize prijavljenih oz. obravnavanih kaznivih dejanj za izbrano obdobje. Delno strukturirana intervjuja dopolnjujeta analizo podatkov iz geografskega informacijskega sistema ter dajeta celovitejšo sliko o kriminaliteti na izbranem urbanem območju. Splošne ugotovitve kažejo, da se statistično zgodi največ tatvin ter velikih tatvin, veliko je tudi kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari ter ogrožanja varnosti. Območje centra je varnostno precej problematično zaradi prisotnosti številnih ustanov, poslovalnic, uradov, šol idr. Varnostno najbolj problematičen objekt je Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Varnostno moteči so, po mnenju številnih občanov ter predstavnika občinskega redarstva in vodje policijskega okoliša, motorji do 25 km/h. Najspodbudnejša je ugotovitev o izvajanju skupnih patrol policije in občinskega redarstva. Tovrsten ukrep je izjemno dobra prevencija za zagotavljanje dolgoročno varnega in stabilnega urbanega območja.
Ključne besede: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, urbana območja, Koper, magistrska dela
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 363; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
Prostorska revitalizacija skozi igro: Park Tezno
Mojca Doberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Skozi socialno - družbeni razvoj se spreminja tudi odnos do prostora in z njim definicija mestnih parkov. Naloga sloni na spremenjenem odnosu do prostora in definiciji mestnih parkov. Sodobni park je aktivna mestna površina, namenjena rekreaciji, kulturi, izobraževanju in nenazadnje ekonomiji. Del sodobnih parkov je tudi igra. Igro v širšem kontekstu lahko razumemo kot različne prostočasne dejavnosti – vrtičkarstvo, sprehajanje, ukarjanje s športom in rekreacijo, izobraževalne poti v naravi. Magistrsko delo obravnava možnost revitalizacije degradirane mestne četrti s vzpostavitvijo parka, kjer je glavni povezovalni element igra. Obravnavano je območje t.i. sive cone ob osnovni šoli na Teznem v Mariboru, kjer je industrija zaradi zgodovinskega razvoja bila vedno primarnega pomena, kvaliteta bivanja pa manj. Lokacija leži ob Stražunskem gozdu, ki je prav tako neizkoriščen. Park tako revitalizira mestno četrt, vzpostavlja jedro soseske in integrira Stražunski gozd v predlog ureditve.
Ključne besede: prostorska revitalizacija, degradirana urbana območja, siva cona, igra, park, Tezno, medgeneracijsko sodelovanje
Objavljeno: 05.10.2017; Ogledov: 509; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (28,29 MB)

3.
Funkcionalno degradirana območja v Mariboru
Urška Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Funkcionalno degradirana območja v Mariboru smo obravnavali pojem degradirano območje in evidentirali funkcionalno degradirana območja v mestu Maribor. V teoretičnem delu smo predstavili pojem degradirano območje in vzroke za njegov nastanek. Poseben poudarek je bil na opredelitvi kazalcev, s katerimi identificiramo degradirana območja. V osrednjem oziroma empiričnem delu smo prikazali podatke, pridobljene na osnovi proučevanja prostorskih podatkov in terenskega dela. Evidentirali smo 129 funkcionalno degradiranih območij, ki smo jih glede na namembnost prostora razporedili v sedem kategorij: funkcionalno degradirana proizvodna, infrastrukturna, stanovanjska, športnorekreacijska in rudarska/vojaška/kmetijska območja ter območja centralnih dejavnosti in območja prehodne (začasne) rabe. Vsako območje smo predstavili z imenom, položajem, velikostjo, namensko rabo, trenutno rabo, vrsto degradiranega območja, stopnjo in obdobjem opuščenosti ter fotografijo. Nazadnje smo popisana območja analizirali in rezultate kartografsko in tabelarično prikazali glede na izbrane kazalce: vrsto degradacije, velikost območja, položaj območja ter stopnjo in obdobje opuščenosti.
Ključne besede: zgradba mesta, urbana geografija, urbanistično načrtovanje, funkcionalno degradirana območja, tipi funkcionalno degradiranih območij, Maribor
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 370; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (20,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici