| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfološka struktura Ajdovščine
Jernej Krečič, 2010, diplomsko delo

Opis: Morfološka struktura mest je rezultat različnih socialnih in gospodarskih okoliščin ter vplivov preteklosti. V fizični zgradbi mesta se odražajo vsi dejavniki, vse vsebine, ki so v naselju prisotne in ga kakorkoli sooblikujejo. Morfološka struktura naselja ne predstavlja zgolj vsote sestavnih elementov naselja, ampak je pomembno njihovo medsebojno razmerje, ki obenem predstavlja vir spoznanj o mestu samem. Namen diplomskega dela je prepoznati najpogostejše načine zazidanosti, tipe objektov, tipe javnih odprtih površin in objekte simbolnega pomena mesta Ajdovščina. Njihova razmestitev in pojavne oblike so povezane z razmestitvijo funkcij in prostorskim razvojem mesta. Novejša območja enodružinskih hiš na severu so prostorsko ločena od industrijskih con na jugu. Na vmesnem prostoru se nahajata historični jedri Ajdovščine in Šturij s prevladujočimi centralnimi dejavnostmi in simbolno najpomembnejšimi objekti.
Ključne besede: urbana morfologija, urbana geografija, mesto, Ajdovščina
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2099; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

2.
KULTURA V MESTU MARIBOR
Maja Masilo, 2014, diplomsko delo

Opis: V obdobju terciarizacije postaja kultura mestotvorni dejavnik številnih mest. Kulturna ponudba se povečuje in je vse bolj diferencirana in prilagojena potrebam specifičnih socialnih skupin. V urbani geografiji pomen kulture kot nove mestotvorne dejavnosti še ni ustrezno ovrednoten. V diplomskem delu je bil zastavljen cilj pridobitev osnovnih podatkov o kulturni dejavnosti v Mariboru, in sicer nabor kulturnih institucij, tako uradne, popularne, alternativne kot tudi ljubiteljske kulture, podatkov o kulturni produkciji in številu prebivalcev, ki so ekonomsko povezani s kulturo, ter podatkov o prostorski razmestitvi kulturne dejavnosti na območju mesta.
Ključne besede: kulturna geografija, urbana geografija, prostorska razmestitev, kulturna produkcija, kulturna industrija, kulturne institucije
Objavljeno: 23.05.2014; Ogledov: 755; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (27,03 MB)

3.
4.
Nekatere dileme pri pripravi urbanistične zasnove
Vladimir Drozg, 1999, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku so osvetljene nekatere dileme o izdelavi načrta mesta in načelna razmišljanja, podkrepljena z izkušnjo pri izdelavi urbanistične zasnove Maribora. Razmišljanja se vežejo na nekaj vsebinskih sklopov, od namena in dometa zasnove, do vsebine urbanističnih analiz, ki izhajajo iz predhodno opredeljenih ciljev
Ključne besede: urbanizem, planiranje naselij, urbana geografija, mesta, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 387; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Osvetljevanje kot predmet geografskega spoznavanja mest (na primeru Kopra)
Vladimir Drozg, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek govori o osvetljevanju mesta in geografski interpretaciji tega pojava. Oblikovanje nočne podobe mesta je pomemben del mestnega imidža. Geografski pristop k spoznavanju tega pojava se omejuje na vprašanja zakaj se osvetljuje, kako je osvetljeno in kdo osvetljuje. Spoznavanje osvetlitve je prikazano na primeru Kopra.
Ključne besede: geografija, svetloba, osvetljevanje, urbana geografija, mesta, Koper
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 338; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (427,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Tlorisi slovenskih mest
Vladimir Drozg, 1998, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava značilne tlorise slovenskih mest. Upoštevajoč zgodovinska obdodja gradbenega razvoja in izoblikovanost oziroma neizoblikovanost tlorisa v posameznem obdobju je opredeljenih osem tipov mest
Ključne besede: urbana geografija, mesta, tlorisi mest, Slovenija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 473; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Nekatere značilnosti fizične strukture slovenskih mest
Vladimir Drozg, 1999, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Prispevek obravnava nekatere značilnosti fizične strukture slovenskih mest, in sicer urbanost grajene strukture, prometnic in javnih odprtih površin. Ugotovljeno je, da je urbanost v večini mest slabo izražena, oziroma omejena le na ožje središče (v malih mestih) in širše središče (v srednje velikih in večjih mestih)
Ključne besede: urbana geografija, mesta, morfologija, Slovenija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 411; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (236,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Nekatere značilnosti ustroja Maribora
Vladimir Drozg, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek je poskus sintetskega prikaza nekaterih prvin urbane strukture na podlagi primerjanja, povezovanja in pojasnjevanja kakovosti bivalnega okolja, degradiranih območij in centralnih območij mesta Maribor. V sklepu naloge je prikazana shema ustroja mesta Maribor
Ključne besede: urbana geografija, Maribor, urbana naselja, mesta, ustroj mesta
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 390; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Parkovne površine v izbranih slovenskih mestih
Zoran Kodba, 2016, diplomsko delo

Opis: Potrebe po neposrednem stiku in doživljanju narave postajajo vse večje, tako danes parkovne površine igrajo eno izmed ključnih vlog pri kakovosti bivalnega okolja. V nalogi smo obravnavali parkovne površine v izbranih slovenskih mestih ter jih primerjali med seboj. Pri tem smo se posluževali urbano geografskega pristopa, kjer smo se osredotočili predvsem na morfologijo parkov ter njihovo socialno funkcijo. Kot glavno analitično orodje so nam služili v naprej določeni kazalniki, na podlagi katerih smo parkovne površine razdelili v štiri kategorije: mestni park, grajski park, spominski park in rekreacijski park (urbani gozd). Za nazornejši prikaz prisotnosti in razporeditve morfoloških elementov smo izdelali tematske karte. Primerjava parkov je prikazana s pomočjo tabel s komentarji. Ugotovili smo, da je večina parkov nastala v obdobju meščanstva, na prehodu 20. stoletja ali pa v obdobju intenzivne gradnje blokovskih sosesk v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vsebina in značaj obravnavanih parkov sta se spreminjala skozi zgodovino. V času meščanstva so parki služili predvsem kot prostor socialnih stikov. V 21. stoletju se pojavi nov trend rekreacijskih parkov in urbanih gozdov, prav tako se v obstoječe mestne parke vnašajo sodobni elementi, ki sledijo potrebam modernega časa.
Ključne besede: parkovne površine, park in mesto, socialna funkcija parkov, urbana geografija
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 392; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

10.
Športni objekti v grajeni strukturi mesta Maribor
Anja Simreich, 2018, magistrsko delo

Opis: Šport in rekreacija postajata vse pomembnejša dejavnika v človekovem vsakdanu in posredno tudi v sodobni družbi. Posledica tega je vedno več športno-rekreacijskih objektov, športno-rekreacijskih panog in športno-rekreacijskih prireditev. Čeprav sta šport in rekreacija doživela hiter razvoj šele v zadnjih desetletjih, je telesna aktivnost pri človeku prisotna že od nekdaj, z razvojem pa se je spreminjalo tudi samo dojemanje športa in rekreacije. V magistrskem delu smo opredelili temeljne pojme o športu, opisali nastanek in razvoj športa in se nato osredotočili na športne objekte, klube in društva ter prireditve na obravnavanem območju mesta Maribor. Skozi analizo smo želeli ugotoviti, v katerem delu mesta je zgrajenih največ športnih objektov in katerim športnim panogam so namenjeni klubi, društva in športne površine. Zanimalo nas je, ali glede na to, da je pomen športa vse večji, temu trendu sledi tudi športna infrastruktura in kakšna je mestotvornost športnih objektov glede na velik pomen dejavnosti.
Ključne besede: šport, rekreacija, Maribor, urbana geografija
Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 454; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici