1. Blokovne stanovanjske soseske v MariboruGregor Škratek, 2020 Opis: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Ključne besede: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 1054; Prenosov: 82
 Povezava na datoteko |
2. Funkcionalno degradirana območja v MariboruUrška Grm, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Funkcionalno degradirana območja v Mariboru smo obravnavali pojem degradirano območje in evidentirali funkcionalno degradirana območja v mestu Maribor. V teoretičnem delu smo predstavili pojem degradirano območje in vzroke za njegov nastanek. Poseben poudarek je bil na opredelitvi kazalcev, s katerimi identificiramo degradirana območja. V osrednjem oziroma empiričnem delu smo prikazali podatke, pridobljene na osnovi proučevanja prostorskih podatkov in terenskega dela. Evidentirali smo 129 funkcionalno degradiranih območij, ki smo jih glede na namembnost prostora razporedili v sedem kategorij: funkcionalno degradirana proizvodna, infrastrukturna, stanovanjska, športnorekreacijska in rudarska/vojaška/kmetijska območja ter območja centralnih dejavnosti in območja prehodne (začasne) rabe. Vsako območje smo predstavili z imenom, položajem, velikostjo, namensko rabo, trenutno rabo, vrsto degradiranega območja, stopnjo in obdobjem opuščenosti ter fotografijo. Nazadnje smo popisana območja analizirali in rezultate kartografsko in tabelarično prikazali glede na izbrane kazalce: vrsto degradacije, velikost območja, položaj območja ter stopnjo in obdobje opuščenosti.
Ključne besede: zgradba mesta, urbana geografija, urbanistično načrtovanje, funkcionalno degradirana območja, tipi funkcionalno degradiranih območij, Maribor
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 2397; Prenosov: 316
 Celotno besedilo (20,69 MB) |
3. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski orisGregor Škratek, 2018, doktorska disertacija Opis: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov.
Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta.
Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Ključne besede: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 2219; Prenosov: 294
Celotno besedilo (29,18 MB) |
4. Prispevek k poznavanju socialne zgradbe mesta na primeru naselja Lenart v Slovenskih goricahVladimir Drozg, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: V članku je prikazan pristop k spoznavanju socialne zgradbe mesta na podlagi socialnih lastnosti uporabnikov posameznih dejavnosti v naselju Lenart. Socialna zgradba mesta se nanaša tudi na socialno diferenciranost posameznih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju potreb prebivalcev in obiskovalcev mesta. Teoretska podlaga besedila je spoznanje, da posamezniki podobnih socialnih lastnosti zadovoljujejo svoje potrebe na podobnih ali na istih krajih. V ta namen smo popisali kraje, kjer je mogoče zadovoljevati človekove potrebe in jim pripisali socialne vsebine. Izkazalo se je, da je socialna diferenciranost v Lenartu majhna. Večina krajev se razlikuje glede na starostno skupino uporabnikov.
Ključne besede: socialna geografija, urbana geografija, kraji, socialne skupnosti, Lenart
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1123; Prenosov: 114
Celotno besedilo (450,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Športni objekti v grajeni strukturi mesta MariborAnja Simreich, 2018, magistrsko delo Opis: Šport in rekreacija postajata vse pomembnejša dejavnika v človekovem vsakdanu in posredno tudi v sodobni družbi. Posledica tega je vedno več športno-rekreacijskih objektov, športno-rekreacijskih panog in športno-rekreacijskih prireditev. Čeprav sta šport in rekreacija doživela hiter razvoj šele v zadnjih desetletjih, je telesna aktivnost pri človeku prisotna že od nekdaj, z razvojem pa se je spreminjalo tudi samo dojemanje športa in rekreacije.
V magistrskem delu smo opredelili temeljne pojme o športu, opisali nastanek in razvoj športa in se nato osredotočili na športne objekte, klube in društva ter prireditve na obravnavanem območju mesta Maribor.
Skozi analizo smo želeli ugotoviti, v katerem delu mesta je zgrajenih največ športnih objektov in katerim športnim panogam so namenjeni klubi, društva in športne površine. Zanimalo nas je, ali glede na to, da je pomen športa vse večji, temu trendu sledi tudi športna infrastruktura in kakšna je mestotvornost športnih objektov glede na velik pomen dejavnosti.
Ključne besede: šport, rekreacija, Maribor, urbana geografija
Objavljeno v DKUM: 07.03.2018; Ogledov: 1775; Prenosov: 203
Celotno besedilo (5,58 MB) |
7. Zur Problematik kleinstädtischer Agglomerationen am Beispiel LeibnitzMatin Florian, Anton Tropper, Walter Zsilincsar, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Problem aglomeracij manjših mest na primeru Lipnice (Leibnitz)
Prispevek obravnava pojav mestnih aglomeracij. Doslej smo ta pojav lahko opazovali pri večjih in srednje velikih mestih, danes pa ga je mogoče opaziti tudi pri manjših mestih z do 10 000 prebivalci. Aglomeracijska jedra kot npr. okrajno središče Lipnica (Leibnitz) se težje širijo zaradi omejitev, ki jim jih postavljajo administrativne meje. Razvoj središča je zato počasnejši, medtem ko imajo naselja v okolici koristi zaradi ekonomske in demografske rasti. V prihodnje lahko pričakujemo povezovanje centralnih naselij in okolice predvsem pri delitvi stroškov in dobička, povezanega z investicijami, ustvarjanjem novih delovnih mest in komunalnimi dejavnostmi.
Ključne besede: urbana geografija, urbana naselja, centralna naselja, mala mesta, aglomeracija, urbani razvoj, Avstrija, Lipnica
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1260; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Interkommunale Kooperation am Beispiel der “Kernraumallianz-Voitsberg“ (West-Steiermark)Walter Zsilincsar, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Medobčinsko sodelovanje na primeru zveze občin na območju Voitsberga (zahodna Štajerska)
Pojav aglomeracij majhnih mest, kakršna je na območju Voitsberga na zahodnem Štajerskem v Avstriji, so nov izziv za načrtovalce regionalne politike. Urbani, socialni in liberalni trendi gospodarskega razvoja so vzrok številnim problemom na lokalni ravni, ki jih občine same ne morejo reševati. Zato se povezujejo v interesne skupnosti, ena od takšnih je prikazana v prispevku. Tvori jo pet manjših občin. Dodatni problem predstavlja tudi zadovoljevanje togih Maastrichtskih kriterijev, zaradi katerih so zmanjšujejo občinski prihodki in povečujejo izdatki. Vse to, ob potrebi po zagotavljanju novih delovnih mest, izboljšanju in modernizaciji komunalnih storitev ter zagotavljanju preživetja občin ob vedno večji tekmovalnosti, je prepričalo občinske oblasti, da je sodelovanje s sosednjimi občinami, ki imajo podobne probleme, najboljši način za iskanje optimalnih rešitev. Zveza občin tako poskuša reševati probleme s sodelovanjem na prostovoljni osnovi. Avtor poudarja, da je medobčinsko sodelovanje v območjih zgoščene urbane poselitve nujno ter zahteva nove prijeme v upravljanju.
Ključne besede: urbana geografija, urbana naselja, omrežja naselij, mala mesta, urbani razvoj, občine, sodelovanje, Avstrija, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1601; Prenosov: 110
Celotno besedilo (885,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Parkovne površine v izbranih slovenskih mestihZoran Kodba, 2016, diplomsko delo Opis: Potrebe po neposrednem stiku in doživljanju narave postajajo vse večje, tako danes parkovne površine igrajo eno izmed ključnih vlog pri kakovosti bivalnega okolja. V nalogi smo obravnavali parkovne površine v izbranih slovenskih mestih ter jih primerjali med seboj. Pri tem smo se posluževali urbano geografskega pristopa, kjer smo se osredotočili predvsem na morfologijo parkov ter njihovo socialno funkcijo. Kot glavno analitično orodje so nam služili v naprej določeni kazalniki, na podlagi katerih smo parkovne površine razdelili v štiri kategorije: mestni park, grajski park, spominski park in rekreacijski park (urbani gozd). Za nazornejši prikaz prisotnosti in razporeditve morfoloških elementov smo izdelali tematske karte. Primerjava parkov je prikazana s pomočjo tabel s komentarji.
Ugotovili smo, da je večina parkov nastala v obdobju meščanstva, na prehodu 20. stoletja ali pa v obdobju intenzivne gradnje blokovskih sosesk v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vsebina in značaj obravnavanih parkov sta se spreminjala skozi zgodovino. V času meščanstva so parki služili predvsem kot prostor socialnih stikov. V 21. stoletju se pojavi nov trend rekreacijskih parkov in urbanih gozdov, prav tako se v obstoječe mestne parke vnašajo sodobni elementi, ki sledijo potrebam modernega časa.
Ključne besede: parkovne površine, park in mesto, socialna funkcija parkov, urbana geografija
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1521; Prenosov: 229
Celotno besedilo (8,00 MB) |
10. |
