1. Uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja zaposlenegaJanja Lavrač, 2020, magistrsko delo Opis: Usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja ni enostavno. Pogosto gre za izbiro prioritet in sicer ali kariera, ali družina. V naši magistrski nalogi smo raziskali, kako dobro je uravnoteženo zasebno in poslovno življenje zaposlenega, glede na to, da je želja doseči čim višji nivo zadovoljstva na obeh ravneh. Menimo, da so rezultati raziskave očitno pokazali na težavo, ki zadeva čas za zasebnost, katerega pogosto odžira ravno poslovno življenje. Opažamo, da te težave ne postavljamo ravno v ospredje pri delu na kariernem uspehu in kreiranju družine v zasebnem življenju. Poglavitni rezultati naše raziskave so bili, da so splošne prioritete zaposlenih družina in bogastvo, slednja pa je kot večja želja predvsem pri mlajših od 25 let. V povprečju se večina anketirancev umešča v skupino, ki je dosegla željeno stopnjo ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem. Dejstvo pa je, da to velja le pri polovici zaposlenih in je, kot navajajo drugi viri, v primerjavi z drugimi državami kar za 25% nižje. Z raziskavo, smo ugotovili, da so zaposleni v veliki meri preobremenjeni in da so bolj zadovoljni s poslovnim življenjem kot pa z zasebnim. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se premalo (zavednega) časa posveča zasebnemu življenju, zato lahko le-to tudi pogosto najbolj trpi. Sprememba, ki bi jo bilo smiselno uvesti za lažje uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, je vsekakor uvedba fleksibilnega urnika vsem zaposlenim. Ključna bi bila tudi uvedba delavnic ali priporočil delodajalcem s strani ustreznih institucij, da zaposlene ne preobremenijo z delom, ki ga po končanem delovniku morajo opravljati še doma. Menimo, da bile učinkovite tudi delavnice, ki izboljšujejo sposobnost samouprave lastnega dnevnega urnika, ki nato pozitivno vpliva na čas namenjen aktivnostim, vezanim na zasebno življenje.
Ključne besede: zasebno življenje, življenjski stil, poslovno življenje, uravnoteženost, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Uravnoteženost ocen na splošni maturiSimona Kokol, 2016, magistrsko delo Opis: Splošna matura je bila in je ogledalo dela gimnazij. Rezultati na maturi bi morali biti primerno uravnoteženi tako na posameznem delu maturitetnega izpita kot med posameznimi predmeti, saj matura ocenjuje znanje celotne populacije, zato morajo veljati enaki kriteriji in pogoji za vse kandidate.
V prvem delu magistrske naloge so v teoretičnem delu predstavljeni različni strokovni vidiki preverjanja in ocenjevanja v šolstvu. Narejen je celovit pregled splošne mature, s prikazom njene zgodovine, z navedbo zakonske osnove, z opisom njene strukture ter ciljev. Podrobno je prikazano ocenjevanje na splošni maturi, ločeno za interni del in eksterni del maturitetnega izpita. Ocenjevanje na maturi mora omogočiti objektivno, veljavno, zanesljivo in občutljivo merjenje.
V drugem, empiričnem, delu naloge so obdelani primarni viri podatkov o dosežkih dijakov na gimnazijah v Sloveniji na splošni maturi za kandidate, ki so opravljali splošno maturo iz vseh petih maturitetnih predmetov v letih 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. Poleg običajnih statističnih prikazov je za primerjavo med podatki uporabljen graf ordinalne dominantnosti med dvema porazdelitvama (ODG) in izračunan količnik med petletnim povprečjem točkovnih ocen treh obveznih predmetov (materinščina, matematika in tuj jezik) in povprečno oceno izbirnega predmeta. Narejene so primerjave dosežkov internega in eksternega dela splošne mature po predmetih za spomladanski rok mature 2014 in sicer po šolah, ločeno za obvezne predmete (slovenščina, matematika, angleščina in nemščina) in izbirne predmete (fizika, biologija, kemija, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija), kjer je narejena tudi primerjava z zaključno oceno pri predmetu na šoli. Osrednji del naloge je namenjen primerjavi povprečja točkovnih ocen obveznih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta, kjer je narejena primerjava med naravoslovnimi in družboslovnimi izbirnimi predmeti.
Rezultati analiz so pokazali, da so dosežki interno ocenjenega dela na splošni maturi višji od eksterno ocenjenega dela, da obstajajo razlike med šolami pri porazdelitvi dosežkov internega in eksternega dela ter zaključno oceno pri predmetu na šoli. Obstajajo tudi razlike med izbirnimi predmeti glede primerjave povprečja točkovnih ocen treh obveznih maturitetnih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta na splošni maturi. Dijaki, ki izbirajo naravoslovne izbirne predmete, dosegajo višje povprečje obveznih predmetov od dijakov, ki izbirajo družboslovne predmete.
Ključne besede: splošna matura, uravnoteženost ocen, povprečna ocena, izbirni predmet, obvezni predmet
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 3291; Prenosov: 290
Celotno besedilo (3,35 MB) |
3. Spremembe v pristopih k razvoju podeželja : nova razvojna paradigmaLučka Lorber, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen članka je predstaviti vplive nove paradigme na razvoj podeželja. Za razumevanje novih pristopov in analizo učinkov je potrebno s kritično primerjavo stare paradigme obrazložiti in utemeljiti prednosti nove razvojne paradigme. Številni, predvsem tuji avtorji, ki se tako teoretično kot praktično ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja, ugotavljajo, da je uspeh nove paradigme razvoja podeželja v neposredni odvisnosti od politične volje tako na multiinstitucionalni ravni kot v pripravljenosti sprejetja nove usmeritve. Globalno se je uveljavil holistični pristop od spodaj navzgor. V ospredju ni več kmetijstvo kot gospodarski sektor. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja so se začele dogajati v drugi polovici prejšnjega stoletja kot posledica učinkov deindustrilizacije in s širitvijo Evropske unije na mediteranske dežele. Z Agendo 2000, Leader programi so bili postavljeni temelji nove razvojne paradigme podeželja, ki je leta 2006 postala globalna z objavo nove razvojne paradigme podeželja OECD. Prav tako nas je zanimalo, kako se je slovenska politika odzvala na sprejete spremembe in kje so vzroki za počasno implementacijo novih pristopov razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji.
Ključne besede: kmetijska politika, regionalni razvoj, uravnoteženost, podeželje, EU, OECD, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1206; Prenosov: 136
Celotno besedilo (338,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJEInes Jankovič, 30, diplomsko delo/naloga Opis: Pogoji za fotografiranje niso zmeraj najboljši. Zato tudi originali običajno niso optimalni. Vendar so se s pojavom digitalizacije pojavili različni programski pripomočki, ki ta problem optimalnosti, koliko se le da, razrešijo. V diplomski nalogi se skušam osredotočiti predvsem na najustreznejše načine, ki digitalno fotografijo s pomočjo programov za obdelavo fotografij naredijo kvalitetnejšo in čim bolj profesionalno.
Ključne besede: digitalna fotografija, digitalizacija, RAW format, barvna uravnoteženost, svetlobna korekcija, kontrast, histogram, šum
Objavljeno v DKUM: 07.10.2011; Ogledov: 11975; Prenosov: 551
Celotno besedilo (1,65 MB) |
5. |
