1. Slogi navezanosti in dimenzije uravnavanja čustevKsenija Radinović, 2020, magistrsko delo Opis: Uravnavanje čustev ima ključno vlogo v zdravem, prilagojenem delovanju človeka in je predmet raziskovanja mnogih avtorjev, ki povezujejo spoznanja psiholoških in bioloških disciplin. V sodobni literaturi je na omenjenem področju raziskovanja prevladalo stališče, da se čustvenega razvoja ne da razumeti izven okvirja intimnih odnosov. V tem kontekstu predstavlja klasična teorija navezanosti temelj za razumevanje razvoja sposobnosti za uravnavanje čustev. Namen magistrskega dela je preučiti uravnavanje čustev in navezanost pri odraslih. Zanimalo nas je, ali se različni slogi navezanosti povezujejo s težavami v uravnavanju čustev. Raziskali smo tudi, ali se kaže spol kot moderator povezanosti slogov ne-varne navezanosti s čustvenim zavedanjem. Vzorec je zajemal 229 udeležencev. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Lestvico ugotavljanja težav z uravnavanjem čustev (DERS), vprašalnik Doživljanje odnosov z bližnjimi (ECR-R) in Vprašalnik medosebnih odnosov (RQ). V raziskavi smo ugotovili, da se varna navezanost negativno povezuje s težavami v uravnavanju čustev, medtem ko se sloga ne-varne navezanosti (anksiozne, izogibajoče) in težave v uravnavanju čustev povezujejo pozitivno. Glede vloge spola kot moderatorja učinka povezanosti ne-varnih slogov navezanosti s čustvenim zavedanjem smo na podlagi rezultatov ugotovili, da imajo izogibajoče navezani moški več težav s čustvenim zavedanjem kot izogibajoče navezane ženske. Hipoteze o učinku spola pri moderiranju povezanosti anksiozne navezanosti s čustvenim zavedanjem na našem vzorcu nismo podprli.
Ključne besede: uravnavanje čustev, slogi navezanosti, razlike med spoloma
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 1703; Prenosov: 527
 Celotno besedilo (987,46 KB) |
2. Samoocena uravnavanja čustev in subjektivno blagostanje pri študentih razrednega pouka in socialne pedagogikeHelena Smrtnik Vitulić, Simona Prosen, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava strategije uravnavanja čustev glede na Grossov in Thompsonov) model ter subjektivno blagostanje pri študentih razrednega pouka (n = 116) in socialne pedagogike (n = 54). Med strategijami uravnavanja čustev skupini študentov najbolj pogosto uporabljata izbiro in spremembo situacije, telesno aktivnost in iskanje socialne opore, najmanj pa psihoaktivne snovi. Študenti razrednega pouka pogosteje kot študenti socialne pedagogike čustva uravnavajo s preusmerjanjem pozornosti, z vplivanjem na fiziološke spremembe in z iskanjem socialne opore. Študenti razrednega pouka poročajo o pomembno višjem subjektivnem blagostanju kot študenti socialne pedagogike.
Ključne besede: čustva, uravnavanje čustev, študenti, učitelji, socialni pedagogi
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1136; Prenosov: 162
Celotno besedilo (135,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Stres in uravnavanje čustev pri nadarjenih učencihAnja Kamenik, 2017, magistrsko delo Opis: Teoretično ozadje: Stres predstavlja prilagodljiv odziv na neke zunanje situacije, ki lahko vodijo k spremembam. Slednje se lahko kažejo na vedenjskem, fizičnem ali mentalnem področju. Stres se pojavlja tudi pri nadarjenih učencih, ki se verjetneje s stresom spoprijemajo tako, da uporabljajo strategije spoprijemanja, ki so osredotočene na problem, za njih pa sta značilni tudi psihološka in socialna regulacija. Obstaja premalo raziskav, ki se osredotočajo na preučevanje različnih vidikov stresa in uravnavanja čustev pri nadarjenih učencih.
Metoda: V raziskavo smo vključili mladostnike (n = 98), stare od 13 do 15 let. Od tega je bilo 52 nadarjenih in 46 ostalih učencev. Uporabili smo štiri vprašalnike: Ček lista stresorjev, Vprašalnik Načini spoprijemanja s stresom (WCQ I), Vprašalnik rezilientnosti in Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (ESCQ).
Rezultati: Nadarjeni učenci se soočajo z enakimi vrstami stresorjev kot učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Učenke ne doživljajo več stresa kot učenci. Med nadarjenimi učenci in učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni, pri spoprijemanju s stresom, ki je osredotočeno na problem, ni razlik. Nadarjeni učenci so bolj odporni na stres kot pa učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Med nadarjenimi in ostalimi učenci v uravnavanju čustev ne prihaja do razlik.
Zaključki: Raziskovanje stresa in emocionalne inteligentnosti pri nadarjenih učencih je ključno za pridobitev novih spoznanj na tem področju. S pridobljenimi spoznanji bomo lažje razumeli omenjeni vzorec mladostnikov in na takšen način prispevali k izboljšanju njihovega duševnega zdravja. Pomembno je, da o teh aktualnih izsledkih obveščamo starše, vzgojitelje, učitelje in druge pomembne ljudi v življenju nadarjenih mladostnikov. Ti posamezniki lahko namreč vplivajo na doživljanje stresa, soočanje s stresom, odpornost na stres ter na uravnavanje čustev pri mladostnikih.
Ključne besede: nadarjenost, mladostništvo, stres, uravnavanje čustev.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 1825; Prenosov: 262
Celotno besedilo (692,46 KB) |
4. IZRAŽANJE NEPRIJETNIH ČUSTEV PRI PREDŠOLSKIH OTROCIHMonika Kumer, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Izražanje neprijetnih čustev pri predšolskih otrocih so podrobneje predstavljena naslednja neprijetna čustva: jeza, strah, žalost, sram, ljubosumje, gnus.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila čustva kot del duševnih procesov, pojem čustva definirala glede na različne avtorje in različne teorije ter opisala osnovne značilnosti čustev. Navedla sem, kako lahko čustva med seboj razlikujemo (afekti in razpoloženja, osnovna in sestavljena čustva oz. temeljna in kompleksna čustva, pozitivna in negativna čustva) ter kako so čustva kompleksna.
V poglavju Fiziološke in nevrološke osnove čustvenih procesov sem opisala, kako centralni in avtonomni živčni sistem, specializiranost možganskih hemisfer in nevrokemične snovi vplivajo na nastanek čustvenih procesov. Zajela sem nevrološka spoznanja o razvoju čustvenih procesov ter kako poteka nevrološko zaporedje procesov pri sprožanju čustvenega procesa. Opisala sem področja čustev (izražanje, prepoznavanje in uravnavanje čustev) ter odnos med čustvi in kognicijo (višji spoznavni procesi). Podrobneje sem naštela tudi značilnosti temeljnih (strah, jeza, žalost) in značilnosti kompleksnih čustev (sram, ljubosumje, gnus).
V poglavju Razvoj čustev po posameznih področjih sem opisala začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva in razvoj uravnavanja oz. nadzora čustev.
V nadaljevanju sem se osredotočila na razvoj čustev v obdobju dojenčka in malčka ter na razvoj čustev v zgodnjem otroštvu. V tem poglavju sem opisala značilnosti otroških čustev ter opredelila temeljna čustva in čustva samozavedanja. Natančneje sem opredelila razvoj vseh neprijetnih čustev v obdobju dojenčka in malčka ter zgodnjem otroštvu. Vključila sem tudi pomen samouravnavanja čustev in pravila izražanja čustev. Želela sem pojasniti čustva samozavedanja. Poudarek sem dala tudi na razumevanje in prepoznavanje čustev v zgodnjem otroštvu, na razvoj sočasnih in nasprotujočih si čustev v zgodnjem otroštvu ter na nadzor nad doživljanjem in izražanjem čustev v zgodnjem otroštvu. Raziskovanje sem prav tako posvetila s čustvi povezanim vedenjem v socialnih interakcijah v zgodnjem otroštvu, kjer sem opisala pereče agresivno vedenje, povezavo med agresivnostjo in starostjo ter spolom otrok. Zapisala sem tudi pomen joka pri predšolskih otrocih, kjer sem dodatno pojasnila, da je jok orodje za povezovanje. Temo sem podkrepila z nasveti, kaj lahko storijo starši, katerih otroci veliko jokajo. Zanimal me je vpliv materinega duševnega stanja na razvoj otrokovih čustev. Še natančneje sem se posvetila uravnoteženju čustev, opisala povezavo med čustvi in stresom ter posledicami potlačitve čustev.
V poglavju Aktivnosti staršev pri premagovanju neprijetnih čustev otrok sem v podpoglavjih opisala ravnanje z neprijetnimi čustvi ter pomembnost deljenja in pogovora o čustvih, reagiranju na krizne situacije ter pomoči pravljic pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi.
Zadnje poglavje sem namenila priporočilom, kako naučiti otroka nadzorovati svoje vedenje. V empiričnem delu sem s pomočjo programa SPSS ter Levenovega in t-preizkusa ugotavljala razlike v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter načine, kako se starši na neprijetna čustva svojega otroka odzivajo in kako so ti odzivi povezani s spolom staršev. Raziskava je pokazala, da lahko obe ničelni hipotezi zavržem in da obstaja razlika v izražanju neprijetnih čustev pri predšolskem otroku v prvem in v drugem starostnem obdobju ter da se starši glede na spol na izražanje otrokovih čustev različno odzivajo.
Ključne besede: neprijetna čustva, predšolski otrok, izražanje čustev, uravnavanje čustev, odziv staršev
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 6253; Prenosov: 1257
Celotno besedilo (1,11 MB) |
