SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekatera vprašanja uporavnopravnega varstva okolja v Republiki Sloveniji
Iztok Rakar, Bojan Tičar, 2011, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: varstvo okolja, upravno pravo, Slovenija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 831; Prenosov: 35
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Javna uprava
Božo Grafenauer, Boštjan Brezovnik, 2006, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Ključne besede: javna uprava, upravno pravo, upravljanje, organizacija, državna uprava, lokalna samouprava, javne službe, Slovenija, učbeniki
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 871; Prenosov: 85
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
NEDOVOLJENE GRADNJE Z VIDIKA UPRAVNEGA IN CIVILNEGA PRAVA
Urška Kapun, 2014, diplomsko delo

Opis: Upravno pravo predstavlja samostojno pravno panogo, ki spada v okvir javnega prava, to je prava, ki temelji na urejanju in uresničevanju državne oblasti in usmerjenosti v urejanje in varovanje javnih interesov. Gradbeno dovoljenje, ki je najpomembnejši dokument pri odločanju o tem, ali je neka gradnja dovoljena, se izda v upravnem postopku. Z njim pristojni upravni organ ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve, in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Med nedovoljenimi gradnjami ločimo nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. V primeru, da je objekt nedovoljen, se opravi inšpekcijski postopek, če se seveda nedovoljena gradnja odkrije. Težko bi namreč določili točno število nedovoljenih gradenj v Sloveniji, saj o njih nimamo posebne evidence. Določimo lahko le število nedovoljenih gradenj, o katerih se vodi inšpekcijski postopek. Gradbeni inšpektorji izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov s področja okolja in graditve v okviru gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Civilno pravo je veja zasebnega prava, ki se uporablja med strankami, ki so v enakopravnem položaju. Z vidika gradnje je pomembno zaradi sprememb lastnikov nepremičnin, kjer stoji nedovoljena gradnja. Zaradi varstva tretjih in tudi pravnega prometa je zato potrebno uporabiti določene institute, na podlagi katerih se lahko ti seznanijo s pravnim položajem nepremičnine. Med njimi je tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino.
Ključne besede: Upravno pravo, civilno pravo, nedovoljena gradnja, inšpekcijski postopek, legalizacija, zaznamba prepovedi nedovoljene gradnje.
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 430; Prenosov: 358
.pdf Polno besedilo (804,94 KB)

4.
5.
6.
7.
Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela
1910, zakoni

Opis: Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela
Ključne besede: sodne odločbe, volilni sistemi, Avstrija, volilno pravo, zakoni, ustavno pravo, upravno pravo, državno pravo, sodna praksa, Avstro-Ogrska, Slovenija, 1860-1909
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 105; Prenosov: 6
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
Odnos prava EU do vprašanja dvotirnosti varstva pred okoljsko škodo po nacionalnem pravu
Petra Jere, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravo varstva okolja je mlajša pravna panoga, ki se je pričela razvijati skupaj z EU. Njen razvoj ni končan, saj EU z namenom varstva okolja in zmanjšanjem onesnaženih območji sprejema nova pravila na tem področju oziroma spreminja že sprejete določbe. Z namenom vzpostavitve okoljske odgovornosti je bila sprejeta tudi Direktiva o okoljski odgovornosti, ki vzpostavlja okoljsko odgovornost po načelu »Povzročitelj obremenitve plača«, pri čemer se odgovornost v skladu z direktivo nanaša na škodo na okolju samem, tj. zavarovanim vrstam in njihovim habitatom, vodi in tlom. Varstvo pred okoljsko škodo se zagotavlja na dva različna načina: s preventivnimi ukrepi, ki se izvedejo z namenom preprečiti ali čimbolj zmanjšati okoljsko škodo in sanacijskimi ukrepi, ki se izvajajo v primerih, ko je do okoljske škode dejansko že prišlo. Varstvo okolja se lahko zagotavlja v javnem kot tudi v zasebnem interesu. EU daje velik poudarek vključevanju nevladnih organizacij v postopke varstva okolja. Aktivna legitimacija nevladnih organizacij za zagotavljanje pravnega varstva v zvezi z odgovornostjo za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode po ZVO-1 je pogojena s pridobitvijo statusa nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu. Poleg teh pa delujejo tudi nevladne organizacije, ki takšnega statusa nimajo in je njihova aktivna legitimacija v posameznih postopkih odvisna od vrste postopka oziroma zahtevka, ki se ga poslužijo (npr. prepovedni zahtevek, opustitveni zahtevek, odškodninski zahtevek) in tudi od tega proti komu je takšen zahtevek naperjen (onesnaževalci, država,…). Pri varstvu okolja v javnem interesu je v ospredju restitucija oziroma vrnitev okolja v prejšnje stanje, zahtevki podani v zasebnem interesu pa v ospredje postavljajo odškodnino. Poleg tega pa slovensko civilno pravo pozna tudi preventivne zahtevke, na primer zahtevke za odstranitev škodne nevarnosti, česar v drugih pravnih sistemih ne najdemo. Z Direktivo o okoljski odgovornosti pa se varstvo s preventivnimi ukrepi uveljavlja tudi na področju javnega prava. V sistemu varstva v zasebnem interesu okolje ni posebej izpostavljeno kot varovana dobrina in je določanje odškodnine mogoče samo v okvirih pravno priznanih škod v okviru civilnopravnega varstva. Varstvu okolja kot takemu je namenjen sicer 14. člen ZVO-1, ki določa opustitveni oziroma prepovedni zahtevek napram nosilcu posega v okolje, da ustavi poseg če bi ta povzročil ali povzroča čezmerno obremenitev okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, ali da se mu prepove začeti izvajanje posega v okolje, če je izkazana velika verjetnost, da bi povzročil takšne posledice. Žal pa v sodni praksi ni najti primerov tožb po 14. členu ZVO-1, prav tako je sodna praksa skopa z odločitvami po 133. členu OZ v povezavi z varstvom okolja.
Ključne besede: Slovenija, EU, Direktiva o okoljski odgovornosti, zakoni, varstvo okolja, okolje, škoda, odgovornost, civilno pravo, upravno pravo, nevladne organizacije, javni interes, zasebni interes
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 149; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

9.
Evropski upravni postopek
David Grabnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava področje upravnega prava Evropske unije, natančneje upravni postopek Evropske unije. V prvem delu naloge je predstavljen upravni prostor Evropske unije na sploh, razvoj upravnega prava Evropske unije, viri upravnega prava ter splošne karakteristike Evropskega upravnega prava. Bistven del diplomskega dela pa povezama projekt »Research Network on European Union Administrative Law«, namen ter cilje projekta, dosežke ter usodo samega vzorčnega zakona, ki je bil izdan v okviru delovanja projekta, kot morebitnega temelja za enoten Evropski upravni postopek.
Ključne besede: Evropski upravni postopek, Evropsko upravno pravo, Projekt ReNEUAL
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 211; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (879,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici