| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji
Petra Divjak, 2020, magistrsko delo

Opis: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Ključne besede: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
NOTRANJE REVIDIRANJE V UPRAVNIH ENOTAH
Tadeja Ivezič, 2016, magistrsko delo

Opis: Notranje revidiranje daje organizaciji zagotovilo, da so upravljanje, obvladovanje tveganj in notranje kontrole takšne, da bodo cilji organizacije doseženi. V razvitem svetu ima notranje revidiranje dolgo tradicijo. V Sloveniji se je notranja revizija začela uveljavljati veliko pozneje kot v razvitem svetu, saj se je komaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela pospešeno uvajati v gospodarstvu, deset let pozneje pa še v javnem sektorju. Ureditev notranjega revidiranja v Sloveniji sem primerjala z notranjim revidiranjem v javnem sektorju Hrvaške in Avstrije. Slovenija ima za izvajanje notranjega revidiranja v javnem sektorju sprejete ustrezne predpise, Vlada Republike Slovenije je sprejela strategijo razvoja notranjega nadzora v javnem sektorju. Kljub sprejetim ustreznim predpisom in veljavni strategiji ni zagotovljenih vseh ustreznih pogojev za delo, zato na področju notranjega revidiranja ni napredka. Za vse proračunske uporabnike je notranje revidiranje obvezno že od leta 2002, vendar menim, da v praksi ni ustrezno in zadostno zaživelo. Upravne enote imajo trenutno zagotovljeno notranje revidiranje pri Službi za notranjo revizijo Ministrstva za javno upravo, ki je opredeljena kot lastna notranjerevizijska služba. Pravne podlage za vključitev upravnih enot k tej službi ni, z njo tudi ni zagotovljena zadostnost notranjega revidiranja. Tako poslovodstvo upravnih enot ne dobi zagotovila, da so sistemi notranjih kontrol uspešni in učinkoviti, da bodo cilji upravnih enot doseženi, da bodo javna sredstva porabljena pravilno in smotrno. Ustanovitev skupne notranjerevizijske službe je ena od možnih rešitev za zagotovitev okrepljenega nadzora v upravnih enotah. Upravne enote lahko zagotavljajo notranje revidiranje z lastno notranjerevizijsko službo, s skupno notranjerevizijsko službo ali z najemom zunanjega izvajalca notranjega revidiranja. Z analiziranjem sem ugotavljala prednosti in slabosti vsake od oblik organiziranja notranjerevizijske službe.
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, proračunski uporabnik, upravna enota, skupna notranjerevizijska služba
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 909; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Pogostost zahtev strežbe po posameznih tipih storitve
Aljana Kralj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Javna uprava in njene storitve predstavljajo nepogrešljiv del našega vsakdana. Pomemben del javne uprave so upravne enote, ki so z delovanjem začele s 1.1.1995. Z razdružitvijo nekdanjih občin so prevzele izvajanje nalog, ki so v pristojnosti države. Kljub temu ljudi še vedno pogosto slišimo reči, da grejo na občino, čeprav grejo dejansko na upravno enoto. Upravne enote nam nudijo raznovrstne storitve.Zadolžene so npr. za izdajo osebnih izkaznic, potnih listov, gradbenih dovoljenj. Za zadovoljstvo uporabnika s storitvijo in delom upravnega organa naj bi bila upravna storitev čim bolj enostavna, hitro in kakovostno opravljena ter dostopna, uradnik, ki jo izvaja, pa strokoven in prijazen. Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, koliko od obravnavanih desetih različnih tipov storitev so državljani opravili na Upravni enoti Tržič in koliko na Upravni enoti Ruše, ki spadata med majhni, med seboj primerljivi upravni enoti. V okviru raziskave sem s pomočjo statističnih podatkov, ki sem jih pridobila iz vsebinskih poročil o delu obeh upravnih enot, odgovorila na zastavljena vprašanja. Zanimalo me je, ali posamezni dejavniki, kot so število prebivalcev, razvitost območja in demografska struktura, vplivajo na pogostost vloženih zahtevkov strank in koliko upravnih zadev ter drugih upravnih nalog na zaposlenega je bilo rešenih na posameznih upravnih enotah. Ugotovila sem, da so ob podobnem številu prebivalcev zahteve za istovrstne storitve pri proučevanih upravnih organih različne in da razvitost območja ter demografska struktura neposredno ne vplivata na pogostost istovrstnih zahtev strank. V raziskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je število rešenih upravnih zadev in drugih upravnih nalog na zaposlenega višje na Upravni enoti Ruše, kar še posebej izstopa pri drugih upravnih nalogah.
Ključne besede: upravna storitev, kakovost storitve, javna uprava, Upravna enota Tržič, Upravna enota Ruše
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 684; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (992,20 KB)

4.
ANALIZA ORGANIZACIJSKE KULTURE - PRIMER UPRAVNE ENOTE HRASTNIK
Maša Špan, 2016, magistrsko delo

Opis: Vloga organizacijske kulture v javni upravi je v svoji osnovi povsem enaka kot organizacijska kultura v pridobitnih organizacijah. Pojavlja se sicer nekaj razlik, ki so posledica specifičnosti dela. Organizacijska kultura s svojimi lastnostmi in značilnostmi vpliva na način, kako se sprejemajo odločitve, kako se uporablja človeške vire ter na to, kako se odziva organizacija na impulze iz okolja. Vse to dokazuje tudi njen velik vpliv na uspešnost organizacije. Prav zaradi tega je bistvenega pomena, da organizacija pozna svojo kulturo, se zaveda njenih prednosti in slabosti in jih v celoti izkoristi v svoj prid (Prašnikar, Cirman 2005, 65). Rdeča nit, ki se vleče skozi celotno magistrsko nalogo je organizacijska kultura na Upravni enoti Hrastnik. V prvem – empiričnem – delu smo preučili različne definicije organizacijske kulture, dotaknili smo se tudi organizacijske klime. Ko so bile definicije in razmerja med njimi jasna, smo preučili še vzroke za raziskovanje organizacijske kulture in vlogo organizacijske kulture v organizaciji. Organizacijsko kulturo v organizaciji smo opredelili tudi po tipologijah različnih avtorjev. Preučili smo še razvoj, oblikovanje, vzdrževanje, spreminjanje organizacijske kulture v organizaciji. V aplikativnem delu smo izvedli raziskavo na Upravni enoti Hrastnik, in sicer z vprašalnikom OCAI (Cameron in Quinn, 2006, 20–25).
Ključne besede: organizacijska kultura, vloga organizacijske kulture, javna uprava, tipologija po Cameron-Quinnu, tipologija po Handyju, tipologija po Ansoffu, tipologija po Dealu in Kennedyju, Upravna enota Hrastnik.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

5.
FLUKTUACIJA IN ABSENTIZEM V UPRAVNI ENOTI LJUBLJANA
Branka Tominšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes vse bolj prevladuje stališče, da je delavec dejansko najpomembnejše premoženje organizacije. Zato je pomembno, da se trudi izbrati, a tudi obdržati uspešen kader. Najpogostejši domnevni vzroki za zapuščanje organizacije so nezadovoljstvo delavcev, nizke plače, slabo organizacijsko vzdušje, nemotiviranost in nezmožnost osebnostne rasti oziroma napredovanja … Vsi ti razlogi lahko pripeljejo do fluktuacije in absentizma, možni pa so še mnogi drugi, bolj zapleteni in skriti razlogi.. Razumevanje in obvladovanje obeh dejavnikov je zaradi običajno negativnih vplivov na uspešnost organizacije pomembno oziroma nujno. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu predstavili analizo in dejavnike, ki vplivajo na fluktuacijo in absentizem. V drugem, raziskovalnem oziroma empiričnem delu, pa smo se osredotočili na analizo v Upravni enoti Ljubljana. Prikazali smo obseg in strukturo fluktuacije in absentizma od leta 2010 do 2015 ter na osnovi ankete med zaposlenimi nekatere dejavnike zadovoljstva in motivacije pri delu. Ugotovili smo, da je stopnja flukuacije pričakovana oziroma normalna, stopnja absentizma pa zaskrbljujoče velika - ter podali nekaj predlogov za izboljšave.
Ključne besede: - Upravna enota Ljubljana - Zaposlovanje kadrov - Fluktuacija - Absentizem
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

6.
VITKA ORGANIZACIJA V UPRAVNI ENOTI
Emil Trontelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvedba vitke organizacije v delovanje javne uprave je s prenovo procesov delovanja usmerjena k odpravljanju nepotrebnih aktivnosti in opravil ter maksimiranju vrednosti za kupce. Rezultati se izkazujejo tako na strani večje učinkovitosti kot tudi izboljšanju zadovoljstva zaposlenih. Smoter prenove procesov z uporabo orodij in tehnik vitke proizvodnje je povečanje produktivnosti zaposlenih in skrajšanje časa trajanja postopkov. Namen magistrske naloge je preučiti uporabnost metod vitke organizacije kot ustrezne rešitve za izvajanje nalog in opravil v upravni enoti.
Ključne besede: Javna uprava, upravna enota, vitka organizacija, uvedba, vitka proizvodnja, prenova procesov, državna uprava
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 1196; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH ZA DELO NA UPRAVNI ENOTI JESENICE
Jehona Žaku, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava področje motivacije zaposlenih za delo na Upravni enoti Jesenice. Skušali bomo ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu ter kakšna je njihova motiviranost za opravljanje dela v organizaciji. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo s pomočjo domače in tuje literature povzeli teoretične osnove motivacije, predstavili motivacijsko strukturo in dejavnike, našteli nekatere motivacijske teorije, opisali motiviranost in nemotiviranost zaposlenih ter opredelili vlogo vodje pri spodbujanju motivacije. V drugem praktičnem delu pa smo opravili raziskavo motivacije zaposlenih za delo na Upravni enoti Jesenice. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 različnih vprašanj in ga razdelili med vse zaposlene. Dobljeni rezultati oziroma odgovori so analizirani ter grafično predstavljeni s pomočjo programa Microsoft Excel in podkrepljeni s komentarji. S pomočjo analize rezultatov raziskave ter odgovorov na raziskovalna vprašanja smo lahko podali ugotovitve o motiviranosti zaposlenih za opravljanje dela ter ob koncu predlagali možnosti izboljšav obstoječega stanja na tem področju.
Ključne besede: motivacija, nagrajevanje, plača, upravna enota
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 823; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
E - POMOČ IN E- SVETOVANJE V E - STORITVAH
Sara Knez, 2013, diplomsko delo

Opis: Eden glavnih ciljev e-uprave je usmeriti delovanje javne uprave k potrebam uporabnikov in večati zadovoljstvo le teh. Z izpopolnjenimi storitvami in omogočanjem hitrega svetovanja preko uradne spletne strani javne uprave stremi e-uprava h kakovostnemu in hitrejšemu sodelovanju uprave z odjemalci. Upravne enote ponujajo številne informacije in storitve preko spleta, ki pa se jih nekateri državljani še vedno izogibajo. Starejša generacija je tista, ki ovira večjo elektronsko pismenost držav. Generacija Y je digitalna generacija, ki soustvarja virtualni svet komunikacij. Ta generacija se veseli novih tehnologij in moderniziranega načina življenja, zato pričakuje, da ji javna uprava na svoji spletni strani ponudi čim večje število storitev. Informacija mora biti uporabniku podana na enostaven in prijazen način, kar je najpreprosteje preko spletnega portala. Prav zato je pomembno, da ima vsaka UE svojega svetovalca za pomoč uporabnikom, ki je na voljo fizično na UE, preko telefonske številke ali kar po e-pošti. Da bi bili vsi odjemalci zadovoljni se mora e-uprava zavedati, da se starejši težje privajajo novim trendom, zato jim je nujno potrebno posvečati več pozornosti. Mlajši pa si želijo s časom naprej in biti del toka IKT. Želijo biti produktivni, deliti svoje znanje in poslovati na hiter in enostaven način. Če bodo upravne enote nudile pomoč odjemalcem in sledile njihovim željam, bodo ti z veseljem dajali nove predloge, ki jih lahko e-uprave vseh držav uporabijo za svojo nadgradnjo.
Ključne besede: Javna uprava, elektronska uprava, upravna enota, elektronske storitve, kakovost storitev, zadovoljstvo uporabnikov
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1557; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (899,07 KB)

9.
BRALNA ZNAČKA NA OSNOVNIH ŠOLAH V UPRAVNI ENOTI RUŠE
Dunja Štiher, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Bralna značka na osnovnih šolah v Upravni enoti Ruše smo želeli osvetliti problematiko bralne značke na ta način, da smo s pomočjo anketiranih spodbujevalcev bralne značke v osnovnih šolah odkrili nekatere inovativne ideje, s pomočjo katerih lažje motiviramo otroke, da bi sodelovali pri bralni znački in brali leposlovje, hkrati pa smo opozorili tudi na morebitne probleme z opuščanjem branja, ki se lahko pojavijo v določeni starosti otrok. Živimo v hitro spreminjajoči se družbi, kjer tehnološki razvoj prednjači pred nekaterimi, nekoč bolj cenjenimi, dejavnostmi človeštva. Mediji s svojim močnim vplivom vse bolj posegajo v naša življenja, še bolj pa v življenja otrok in mladostnikov, branje knjig pa je tako vedno bolj odrinjeno na stran, zato se morajo odrasli, učitelji in drugi spodbujevalci branja pri otrocih zelo potruditi, da dodobra uspejo motivirati mlade bralce, da le-ti začnejo posegati po kvalitetni leposlovni literaturi. Zato smo v diplomskem delu veliko prostora namenili kratki zgodovini bralne značke pri nas, da lahko to gibanje primerjamo glede na svoje začetke ter kako poteka danes. Zelo pomembni so tudi spodbujevalci bralne značke: starši, mentorji bralne značke, knjižničarji in ravnatelji (vodstvo šole), saj je od le-teh odvisno, ali bodo otroci sodelovali pri bralni znački ali ne. Mentorji se morajo zavedati, da je bralna značka interesna dejavnost, da si lahko učenci izberejo knjigo po svoji presoji in da pogovor o prebrani knjigi med njimi in učenci poteka v sproščenem vzdušju. Tako starši kot mentorji se morajo truditi, da otroci nikoli ne prenehajo z branjem, morajo jim stati ob strani, jih spodbujati in jim pomagati, če med branjem naletijo na kakšno težavo.
Ključne besede: bralna značka, osnovna šola, Upravna enota Ruše, spodbujevalci bralne značke, mentorji bralne značke, starši.
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1081; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
MOTIVACIJA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V UPRAVNI ENOTI RIBNICA
Majda Kordiš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili raziskavo, ki je bila izvedena v Upravni enoti Ribnica. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so zaposleni pri svojem delu motivirani in zadovoljni, kaj je tisto, kar jih pri njihovem delu motivira in dela zadovoljne, ter kaj je tisto, kar jih pri delu demotivira. Teoretični del diplomskega dela obsega predstavitev pojma motivacije, motivacijskih dejavnikov in teorij, pojem zadovoljstva zaposlenih ter pomen organizacijske kulture in klime. S pomočjo ankete je bila izvedena raziskava, v kateri je bilo ugotovljeno, da so zaposleni pri opravljanju svojega dela motivirani. Kot dejavnike, ki jih najbolj motivirajo, so navedli dobre medsebojne odnose, primerno delovno okolje, stalnost zaposlitve ter zanimivo in dinamično delo. Nezadovoljstvo pa so izrazili z nizkimi plačami, slabimi možnostmi za napredovanje ter pomanjkanjem pohval in nagrad. Na podlagi dobljenih rezultatov raziskave smo podali predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, upravna enota, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 22.01.2013; Ogledov: 1290; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici