1. Določitev nevarnih cestnih odsekov na območju Upravne enote Žalec z analizo lokacij prometnih nesreč in podatkov aplikacij DRAJV : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostVesna Kop, 2025, diplomsko delo Opis: Prometne nesreče predstavljalo velik družbeni problem, saj med drugim povzročajo visoke stroške zdravstvene oskrbe in izgube v produktivnosti. Med letoma 2021 in 2023 je bilo na območju Upravne enote Žalec zabeleženih 1.745 prometnih nesreč. Med glavnimi vzroki za nesreče so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in neustrezna varnostna razdalja. V diplomskem delu je bila izvedena analiza nevarnih cestnih odsekov na območju Upravne enote Žalec z uporabo podatkov o prometnih nesrečah in mobilne aplikacije DRAJV, ki beleži vozniške navade uporabnikov. V obravnavanem obdobju je aplikacija DRAJV zabeležila več kot 2,3 milijona prekoračitev hitrosti na območju Upravne enote Žalec. Analiza podatkov je razkrila, da so prekoračitve dovoljenih hitrosti vožnje eden glavnih dejavnikov tveganja za prometne nesreče. Identificiranih je bilo pet nevarnih cestnih odsekov z visoko gostoto prometnih nesreč in prekoračitev hitrosti, med katerimi so avtocestni odseki, regionalne ceste ter območja v bližini naselij. Rezultati analize poudarjajo potrebo po ciljnih ukrepih za izboljšanje prometne varnosti, kot so postavitev hitrostnih kamer, izboljšanje prometne signalizacije ter uvedba fizičnih ukrepov za umirjanje prometa. Predlagano je nadaljnje zbiranje in analiza podatkov za ciljno usmerjeno načrtovanje ukrepov za zmanjšanje tveganj v cestnem prometu.
Ključne besede: prometne nesreče, nevarni cestni odseki, aplikacija DRAJV, hitrost vožnje, Upravna enota Žalec, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (4,77 MB) |
2. Analiza lovnega turizma na območju UE Gornja Radgona in potencial za nadaljnji razvoj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaTimo Roškar, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo služi v teoretskem delu kot predstavitev lovnega turizma skozi njegov razvoj, oblike, ključne karakteristike in značilnosti, turistične motive posameznikov, ki se zanimajo za tovrstno dejavnost, in destinacije, predvsem na evropski celini, na katerih se izvaja turistični lov. Podrobneje so predstavljeni lovni turizem v Sloveniji, zakonodajna ureditev lovstva, relevantne institucije in nekaj primerov dobrih praks, ki so analizirani skozi 7 osnovnih elementov (P-jev) marketinškega spleta. V drugem, raziskovalnem delu, se diplomsko delo osredotoča na območje štirih občin UE Gornja Radgona in predstavlja ugotovitve intervjujev na temo ponudbe in izvedbe lovnega turizma s predstavniki tamkajšnjih LD in območne zveze ter javnih turističnih zavodov in društev. Prav tako so v delu podani trendi lovnega turizma v Sloveniji in svetu in potenciali za njegov nadaljnji razvoj ob pomoči aktualne Strategije slovenskega turizma 2022-2028 in globalnih smernic, ki spodbujajo mehke, nemnožične in čim bolj trajnostne oblike turizma in nadaljnje mreženje deležnikov, ki zastopajo področje turizma s ciljem, da bi ustvarjali in ponudili celovito ponudbo potencialnim gostom.
Ključne besede: lov, Upravna enota Gornja Radgona, razvoj, potencial, lovni turizem
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 148
Celotno besedilo (2,68 MB) |
3. Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji : magistrsko deloPetra Divjak, 2020, magistrsko delo Opis: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Ključne besede: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Objavljeno v DKUM: 22.12.2020; Ogledov: 1241; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. NOTRANJE REVIDIRANJE V UPRAVNIH ENOTAHTadeja Ivezič, 2016, magistrsko delo Opis: Notranje revidiranje daje organizaciji zagotovilo, da so upravljanje, obvladovanje tveganj in notranje kontrole takšne, da bodo cilji organizacije doseženi. V razvitem svetu ima notranje revidiranje dolgo tradicijo. V Sloveniji se je notranja revizija začela uveljavljati veliko pozneje kot v razvitem svetu, saj se je komaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela pospešeno uvajati v gospodarstvu, deset let pozneje pa še v javnem sektorju.
Ureditev notranjega revidiranja v Sloveniji sem primerjala z notranjim revidiranjem v javnem sektorju Hrvaške in Avstrije. Slovenija ima za izvajanje notranjega revidiranja v javnem sektorju sprejete ustrezne predpise, Vlada Republike Slovenije je sprejela strategijo razvoja notranjega nadzora v javnem sektorju. Kljub sprejetim ustreznim predpisom in veljavni strategiji ni zagotovljenih vseh ustreznih pogojev za delo, zato na področju notranjega revidiranja ni napredka. Za vse proračunske uporabnike je notranje revidiranje obvezno že od leta 2002, vendar menim, da v praksi ni ustrezno in zadostno zaživelo.
Upravne enote imajo trenutno zagotovljeno notranje revidiranje pri Službi za notranjo revizijo Ministrstva za javno upravo, ki je opredeljena kot lastna notranjerevizijska služba. Pravne podlage za vključitev upravnih enot k tej službi ni, z njo tudi ni zagotovljena zadostnost notranjega revidiranja. Tako poslovodstvo upravnih enot ne dobi zagotovila, da so sistemi notranjih kontrol uspešni in učinkoviti, da bodo cilji upravnih enot doseženi, da bodo javna sredstva porabljena pravilno in smotrno.
Ustanovitev skupne notranjerevizijske službe je ena od možnih rešitev za zagotovitev okrepljenega nadzora v upravnih enotah. Upravne enote lahko zagotavljajo notranje revidiranje z lastno notranjerevizijsko službo, s skupno notranjerevizijsko službo ali z najemom zunanjega izvajalca notranjega revidiranja.
Z analiziranjem sem ugotavljala prednosti in slabosti vsake od oblik organiziranja notranjerevizijske službe.
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, proračunski uporabnik, upravna enota, skupna notranjerevizijska služba
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,39 MB) |
5. Pogostost zahtev strežbe po posameznih tipih storitveAljana Kralj, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Javna uprava in njene storitve predstavljajo nepogrešljiv del našega vsakdana.
Pomemben del javne uprave so upravne enote, ki so z delovanjem začele s 1.1.1995. Z razdružitvijo nekdanjih občin so prevzele izvajanje nalog, ki so v pristojnosti države. Kljub temu ljudi še vedno pogosto slišimo reči, da grejo na občino, čeprav grejo dejansko na upravno enoto. Upravne enote nam nudijo raznovrstne storitve.Zadolžene so npr. za izdajo osebnih izkaznic, potnih listov, gradbenih dovoljenj.
Za zadovoljstvo uporabnika s storitvijo in delom upravnega organa naj bi bila upravna storitev čim bolj enostavna, hitro in kakovostno opravljena ter dostopna, uradnik, ki jo izvaja, pa strokoven in prijazen.
Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, koliko od obravnavanih desetih različnih tipov storitev so državljani opravili na Upravni enoti Tržič in koliko na Upravni enoti Ruše, ki spadata med majhni, med seboj primerljivi upravni enoti. V okviru raziskave sem s pomočjo statističnih podatkov, ki sem jih pridobila iz vsebinskih poročil o delu obeh upravnih enot, odgovorila na zastavljena vprašanja. Zanimalo me je, ali posamezni dejavniki, kot so število prebivalcev, razvitost območja in demografska struktura, vplivajo na pogostost vloženih zahtevkov strank in koliko upravnih zadev ter drugih upravnih nalog na zaposlenega je bilo rešenih na posameznih upravnih enotah.
Ugotovila sem, da so ob podobnem številu prebivalcev zahteve za istovrstne storitve pri proučevanih upravnih organih različne in da razvitost območja ter demografska struktura neposredno ne vplivata na pogostost istovrstnih zahtev strank. V raziskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je število rešenih upravnih zadev in drugih upravnih nalog na zaposlenega višje na Upravni enoti Ruše, kar še posebej izstopa pri drugih upravnih nalogah.
Ključne besede: upravna storitev, kakovost storitve, javna uprava, Upravna enota Tržič, Upravna enota Ruše
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 1307; Prenosov: 82
Celotno besedilo (992,20 KB) |
6. ANALIZA ORGANIZACIJSKE KULTURE - PRIMER UPRAVNE ENOTE HRASTNIKMaša Špan, 2016, magistrsko delo Opis: Vloga organizacijske kulture v javni upravi je v svoji osnovi povsem enaka kot organizacijska kultura v pridobitnih organizacijah. Pojavlja se sicer nekaj razlik, ki so posledica specifičnosti dela. Organizacijska kultura s svojimi lastnostmi in značilnostmi vpliva na način, kako se sprejemajo odločitve, kako se uporablja človeške vire ter na to, kako se odziva organizacija na impulze iz okolja. Vse to dokazuje tudi njen velik vpliv na uspešnost organizacije. Prav zaradi tega je bistvenega pomena, da organizacija pozna svojo kulturo, se zaveda njenih prednosti in slabosti in jih v celoti izkoristi v svoj prid (Prašnikar, Cirman 2005, 65). Rdeča nit, ki se vleče skozi celotno magistrsko nalogo je organizacijska kultura na Upravni enoti Hrastnik.
V prvem – empiričnem – delu smo preučili različne definicije organizacijske kulture, dotaknili smo se tudi organizacijske klime. Ko so bile definicije in razmerja med njimi jasna, smo preučili še vzroke za raziskovanje organizacijske kulture in vlogo organizacijske kulture v organizaciji. Organizacijsko kulturo v organizaciji smo opredelili tudi po tipologijah različnih avtorjev. Preučili smo še razvoj, oblikovanje, vzdrževanje, spreminjanje organizacijske kulture v organizaciji.
V aplikativnem delu smo izvedli raziskavo na Upravni enoti Hrastnik, in sicer z vprašalnikom OCAI (Cameron in Quinn, 2006, 20–25).
Ključne besede: organizacijska kultura, vloga organizacijske kulture, javna uprava, tipologija po Cameron-Quinnu, tipologija po Handyju, tipologija po Ansoffu, tipologija po Dealu in Kennedyju, Upravna enota Hrastnik.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1525; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,58 MB) |
7. FLUKTUACIJA IN ABSENTIZEM V UPRAVNI ENOTI LJUBLJANABranka Tominšek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Dandanes vse bolj prevladuje stališče, da je delavec dejansko najpomembnejše premoženje organizacije. Zato je pomembno, da se trudi izbrati, a tudi obdržati uspešen kader.
Najpogostejši domnevni vzroki za zapuščanje organizacije so nezadovoljstvo delavcev, nizke plače, slabo organizacijsko vzdušje, nemotiviranost in nezmožnost osebnostne rasti oziroma napredovanja … Vsi ti razlogi lahko pripeljejo do fluktuacije in absentizma, možni pa so še mnogi drugi, bolj zapleteni in skriti razlogi..
Razumevanje in obvladovanje obeh dejavnikov je zaradi običajno negativnih vplivov na uspešnost organizacije pomembno oziroma nujno.
V diplomskem delu smo v teoretičnem delu predstavili analizo in
dejavnike, ki vplivajo na fluktuacijo in absentizem. V drugem, raziskovalnem oziroma empiričnem delu, pa smo se osredotočili na analizo v Upravni enoti Ljubljana. Prikazali smo obseg in strukturo fluktuacije in absentizma od leta 2010 do 2015 ter na osnovi ankete med zaposlenimi nekatere dejavnike zadovoljstva in motivacije pri delu.
Ugotovili smo, da je stopnja flukuacije pričakovana oziroma normalna, stopnja absentizma pa zaskrbljujoče velika - ter podali nekaj predlogov za izboljšave.
Ključne besede: - Upravna enota Ljubljana
- Zaposlovanje kadrov
- Fluktuacija
- Absentizem
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2036; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,98 MB) |
8. VITKA ORGANIZACIJA V UPRAVNI ENOTIEmil Trontelj, 2016, magistrsko delo Opis: Uvedba vitke organizacije v delovanje javne uprave je s prenovo procesov delovanja usmerjena k odpravljanju nepotrebnih aktivnosti in opravil ter maksimiranju vrednosti za kupce. Rezultati se izkazujejo tako na strani večje učinkovitosti kot tudi izboljšanju zadovoljstva zaposlenih.
Smoter prenove procesov z uporabo orodij in tehnik vitke proizvodnje je povečanje produktivnosti zaposlenih in skrajšanje časa trajanja postopkov. Namen magistrske naloge je preučiti uporabnost metod vitke organizacije kot ustrezne rešitve za izvajanje nalog in opravil v upravni enoti.
Ključne besede: Javna uprava, upravna enota, vitka organizacija, uvedba, vitka proizvodnja, prenova procesov, državna uprava
Objavljeno v DKUM: 31.05.2016; Ogledov: 2063; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,52 MB) |
9. MOTIVACIJA ZAPOSLENIH ZA DELO NA UPRAVNI ENOTI JESENICEJehona Žaku, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo obravnava področje motivacije zaposlenih za delo na Upravni enoti Jesenice. Skušali bomo ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu ter kakšna je njihova motiviranost za opravljanje dela v organizaciji.
Diplomsko delo smo razdelili na dva dela.
V prvem delu smo s pomočjo domače in tuje literature povzeli teoretične osnove motivacije, predstavili motivacijsko strukturo in dejavnike, našteli nekatere motivacijske teorije, opisali motiviranost in nemotiviranost zaposlenih ter opredelili vlogo vodje pri spodbujanju motivacije.
V drugem praktičnem delu pa smo opravili raziskavo motivacije zaposlenih za delo na Upravni enoti Jesenice. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 različnih vprašanj in ga razdelili med vse zaposlene. Dobljeni rezultati oziroma odgovori so analizirani ter grafično predstavljeni s pomočjo programa Microsoft Excel in podkrepljeni s komentarji. S pomočjo analize rezultatov raziskave ter odgovorov na raziskovalna vprašanja smo lahko podali ugotovitve o motiviranosti zaposlenih za opravljanje dela ter ob koncu predlagali možnosti izboljšav obstoječega stanja na tem področju.
Ključne besede: motivacija, nagrajevanje, plača, upravna enota
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1405; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. E - POMOČ IN E- SVETOVANJE V E - STORITVAHSara Knez, 2013, diplomsko delo Opis: Eden glavnih ciljev e-uprave je usmeriti delovanje javne uprave k potrebam uporabnikov in večati zadovoljstvo le teh. Z izpopolnjenimi storitvami in omogočanjem hitrega svetovanja preko uradne spletne strani javne uprave stremi e-uprava h kakovostnemu in hitrejšemu sodelovanju uprave z odjemalci. Upravne enote ponujajo številne informacije in storitve preko spleta, ki pa se jih nekateri državljani še vedno izogibajo. Starejša generacija je tista, ki ovira večjo elektronsko pismenost držav. Generacija Y je digitalna generacija, ki soustvarja virtualni svet komunikacij. Ta generacija se veseli novih tehnologij in moderniziranega načina življenja, zato pričakuje, da ji javna uprava na svoji spletni strani ponudi čim večje število storitev. Informacija mora biti uporabniku podana na enostaven in prijazen način, kar je najpreprosteje preko spletnega portala. Prav zato je pomembno, da ima vsaka UE svojega svetovalca za pomoč uporabnikom, ki je na voljo fizično na UE, preko telefonske številke ali kar po e-pošti.
Da bi bili vsi odjemalci zadovoljni se mora e-uprava zavedati, da se starejši težje privajajo novim trendom, zato jim je nujno potrebno posvečati več pozornosti. Mlajši pa si želijo s časom naprej in biti del toka IKT. Želijo biti produktivni, deliti svoje znanje in poslovati na hiter in enostaven način. Če bodo upravne enote nudile pomoč odjemalcem in sledile njihovim željam, bodo ti z veseljem dajali nove predloge, ki jih lahko e-uprave vseh držav uporabijo za svojo nadgradnjo.
Ključne besede: Javna uprava, elektronska uprava, upravna enota, elektronske storitve, kakovost storitev, zadovoljstvo uporabnikov
Objavljeno v DKUM: 24.10.2013; Ogledov: 2611; Prenosov: 147
Celotno besedilo (899,07 KB) |
