| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
MERJENJE IN UPRAVLJANJE OPERATIVNEGA TVEGANJA V BANKAH
Jasmina Rožman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Operativno tveganje je v zadnjih letih pridobilo na pomenu, z njegovo problematiko so se namreč začele ukvarjati vse banke in institucije s področja bančništva. V to jih je prisililo zavedanje o vedno večjih bančnih izgubah zaradi neobvladovanja operativnega tveganja. K zavedanju o problematiki je v veliki meri pripomogel novi kapitalski sporazum, imenovan Basel II, ki je obvezen za vse članice Evropske skupnosti. Basel II vključuje veliko novosti, predvsem na področju ocenjevanja in merjenja tveganj. Ena izmed največjih in najkoristnejših novosti je določitev minimalnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje, z izpolnjevanjem katerih bi naj povečali stabilnost mednarodnega bančnega sistema. Za učinkovito celovito obvladovanje operativnega tveganja je potrebno izbrati pravilne pristope za merjenje in upravljanje operativnega tveganja. Izdelava okvirja upravljanja operativnega tveganja in njegova implementacija ter izbira pristopa za izračun minimalnih kapitalskih zahtev sta procesa, ki sta izredno pomembna in morata potekati v vsaki banki. Z implementacijo upravljanja operativnega tveganja v svoje procese, bodo banke vplivale na varnost in transparentnost celotnega poslovanja.
Ključne besede: banke, novi kapitalski sporazum, Basel, kapital, kapitalska zahteva, operativno tveganje, upravljanje operativnega tveganja.
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 1906; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (583,99 KB)

4.
PRIMERJAVA FUNKCIJE ZAKLADNIŠTVA V DOMAČI IN TUJI POSLOVNI BANKI
Matej Logar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Funkcija in potreba zakladništva v poslovni banki se razlikuje od banke do banke, odvisno od njene velikosti, vrste poslov, ki jih opravlja, in organiziranosti banke. V nekaterih bankah zakladništvo le opravlja transakcije po naročilu drugih operativnih enot, v drugih pa njegove pristojnosti zajemajo skrb za likvidnost banke, upravljanje bilance banke, upravljanje specifičnih tveganj, vzdrževanje odnosov z drugimi bankami, trgovanje v imenu in za račun banke, razvoj novih finančnih instrumentov, upravljanje uradnih cen (obrestnih mer, tarif , ter tečajev) in podobno. Vrsto aktivnosti sektorju zakladništva večini primerov določi uprava banke, ki tudi opredeli v kolikšnem obsegu se bodo te aktivnosti izvajale. V splošnem pogledu, se funkcije zakladništva med izbranimi tujimi in domačimi bankami v tem delu razlikujejo predvsem zaradi različnih trgov in še posebej specifičnosti (teh) posameznih trgov. Manjši trg ne potrebuje večjih ali po drugi strani zelo ozko usmerjenih sektorjev znotraj banke, saj zaradi same majhnosti trga ali tržnega deleža stroški za takšno organizacijo niso upravičeni. Iz tega izhaja posebnost večjega trga, ki že zaradi same zapletenosti in raznolikosti potrebuje ožja ali specializirana področja ali sektorje, ki jim omogoča ustrezno obravnavanje posamezne aktivnosti. V zadnjem času pa se predvsem v (izbranih) tujih bankah opaža trend specializacije tudi v sektorju zakladništva, ki se čedalje bolj posveča trgovanju, razvoju in prodaji zakladniških produktov in tudi svetovanju svojim komitentom. V skladu s tem, so tako sektorji zakladništva naravnani predvsem kot centri dodane vrednosti, saj z naravo svojih poslov, vplivajo na bilanco banke predvsem pozitivno. V nalogi smo tako predstavili splošno (teoretično) opredelitev zakladništva v poslovnih bankah na podlagi domačih in tujih avtorjev. V sklopu izbranih tujih in domačih poslovnih bank, smo nato opredelili in opisali posamezne aktivnosti iz bančne prakse, ter jih med sabo tudi primerjali.
Ključne besede: Ključne besede: zakladništvo, poslovna banka, zakladnik, likvidnost, upravljanje bilance banke, tveganja, trgovanje, center dodane vrednosti, novi produkti, trend.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1621; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
FINANCIRANJE PODJETIJ V KRIZNIH RAZMERAH - PRIMER PROIZVODNEGA PODJETJA
Sanja Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila financiranje podjetij v kriznih razmerah s ponazoritvijo na primeru proizvodnega podjetja. Diplomsko delo se nanaša na financiranje podjetja in opisuje kako podjetje posluje v teh časih finančne krize, ki je zajela veliko večino slovenskega gospodarstva. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela se bom uprla na osnove financiranja podjetja, ki jih mora poznati vsako podjetje, da lahko uspešno posluje. Pričela bom z osnovnimi pojmi, kot so pomen denarja in financ, vsebina in pojem financiranja podjetja, finančni sistem in finančni trg ter razložila tudi pomen in naloge finančne funkcije. To poglavje se bo ukvarjalo tudi s finančnim vodenjem in upravljanjem, sledile bodo temeljne kategorije financiranja podjetja. Za podjetje je priporočljivo, da pozna temeljna načela financiranja, oblikovati pa mora tudi svoje cilje in politiko financiranja podjetja, saj je od tega lahko odvisen uspeh njegovega poslovanja. Pri odločanju o financiranju podjetja pa so pomembna tudi pravila financiranja. V nadaljevanju pa bom opisala oblike financiranja, ki zajemajo vire financiranja premoženja podjetja in odločanje o le-teh. Zelo pomembna za podjetje pa je cena virov financiranja, vračanje denarja le-tem in pa najpomembnejše stroški, ki nastanejo pri financiranju podjetja. Opisano bo tudi več vrst stroškov financiranja podjetja. V teh kriznih časih pa so za podjetja lahko usodna finančna tveganja s katerimi se podjetje srečuje, zato lahko na trgu, poznavanju oziroma prepoznavanju le-teh, pripišemo velik pomen. Žal pa se nekatera podjetja v finančni krizi znajdejo tudi v zelo neugodnih razmerah in prav zaradi tega je zelo pomembno poznavanje Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V praktičnem delu diplomskega dela, pa bo predstavljeno proizvodno podjetje in njegovi načini financiranja podjetja ter stroški, ki ob tem nastajajo. Pri preučevanju podjetja se bom osredotočila na oblike dolgoročnega in kratkoročnega financiranja podjetja v kriznih razmerah. Vsako financiranje pa ima določeno ceno in tako imenovane stroške, ki nastajajo ob poslovanju podjetja. Konec koncev pa je najtežji del financiranja podjetja prav vračanje denarja virom financiranja, še posebno pa v kriznih razmerah v kakršnih se nahajajo podjetja še dan danes. Tako bom na primeru omenjenega podjetja želela ugotoviti kako se s financiranjem v kriznih razmerah sooča s problemi ter tveganji in reševanju le-teh. V zaključnem delu pa bom predstavila ugotovitve kako proizvodnemu podjetju uspeva poslovanje na podlagi prikazane primerjave po letih 2007, 2008 in 2009.
Ključne besede: Financiranje, krizne razmere, poslovanje podjetja, finančna kriza, slovensko gospodarstvo, pomen denarja, finance, finančni sistem, finančni trg, pomen finančne funkcije, naloge finančne funkcije, finančno vodenje, upravljanje podjetja, načela financiranja, politika podjetja, politika financiranja podjetja, pravila financiranja, oblike financiranja, viri financiranja podjetja, stroški financiranja, finančna tveganja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem preneh
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 2825; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Analiza funkcionalnosti programa RAA (Risk assessment accelerator) : diplomsko delo univerzitetnega študija Varstvoslovje
Žiga Primc, 2012, diplomsko delo

Opis: Izdelava ocene ogroženosti je danes v podjetjih ena ključnih nalog, saj na ugotovitvah ocene vodstvo organizacije snuje odločitve. Ker je čas eden pomembnejših dobrin v poslovnem svetu je pomembna tudi hitrost dela, zato poznamo danes številna orodja za izdelavo ocene tveganja, ki izdelavo poenostavijo in pospešijo. Dve orodji, ki to omogočata sta RAA (Risk Assessment Accelerator) in ARAT (Astec Risk Assessment Tool) slovenskih podjetij Netis d.o.o. in Astec d.o.o. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, kjer je prvi teoretični drugi pa praktični del. V prvem je bila pregledana domača in tuja literatura na področju upravljanja s tveganji, analize tveganja, standardih o informacijski varnosti, orodjih za izdelavo ocene ogroženosti in drugo. V drugem delu smo napravili pregled funkcionalnosti in orodji med sabo primerjali, kar je pokazalo prednosti in slabosti obeh orodij ter posledično področja katera bi bilo možno izboljšati. Namen in cilji diplomske naloge so bili doseženi, kot tudi potrjene vse tri predpostavke. Aplikaciji smo primerjali v štirih kategorijah, ki so uporabniška prijaznost, vizualni izgled, dostopnost aplikacije in funkcije aplikacije. Rezultati so podani na tabelarni način, po vnaprej določeni kriterijski lestvici, opravili pa smo tudi SWOT analizo obeh orodij. Tako RAA kot ARAT sta primera kvalitetnega izdelka, ki pa imata še prostora za izboljšave. Namen diplomske naloge ni iskati napake, ampak možnosti za izboljšave omenjenih orodij.
Ključne besede: organizacije, tveganja, upravljanje s tveganji, ocena tveganja, programi, diplomske naloge, Risk assessment acelerator, RAA
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 1279; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

7.
OBVLADOVANJE TVEGANJ V DOBAVNI VERIGI V SLOVENSKI ŽIVILSKOPREDELOVALNI INDUSTRIJI
Primož Bauman, magistrsko delo

Opis: Vsaka organizacija se pri svojem delovanju sooča z različnimi tveganji, ne glede na to, ali se tveganj zaveda in jih sistematično obvladuje ali pa jih v celoti ignorira. Tveganje razumemo kot vsak neugoden dogodek ali okoliščino, ki ima vpliv na doseganje ciljev podjetja in lahko vpliva na kakovost ali dostopnost dobrin in storitev ter ovira zmožnost zadovoljevanja potreb kupcev. Sodobno poslovno okolje, ki je zaradi naraščajoče internacionalizacije in globalizacije vedno bolj nepredvidljivo, zahteva prenovo procesov v podjetju in celotni dobavni verigi. Pri tem je ključno obvladovanje hitrih sprememb in negotovosti, zato v tej nalogi dajemo velik poudarek predstavitvi dobavne verige, ključnih izzivov, ki jih negotovo okolje prinaša podjetjem, ter obvladovanju tveganj v dobavni verigi. Razumevanje koncepta tveganj je namreč nujno za uspešno obvladovanje tveganj, ki postaja eno najpomembnejših načel doseganja konkurenčnosti in učinkovitosti celotne dobavne verige. V našem okolju gre za relativno nov pojav in tudi slovenska proizvodna podjetja se v primerjavi s tujimi premalo zavedajo pomembnosti proaktivnega pristopa k obvladovanju tveganj. Glavni namen magistrske naloge je bil opozoriti na problematiko nezadostnega obvladovanja tveganj v slovenski živilskopredelovalni industriji in predstaviti možne korake uspešnega obvladovanja tveganj. Raziskava je pokazala, da je koncept obvladovanja tveganj relativno slabo poznan, čeprav nekatera slovenska podjetja že izvajajo nekatere bolj strukturirane korake obvladovanja tveganj, predvsem prepoznavanje in ocenjevanje tveganj.
Ključne besede: dobavna veriga, upravljanje dobavne verige, učinek biča, tveganje, agencijska teorija, ekonomika transakcijskih stroškov, dejavniki tveganja, ranljivost dobavne verige, proces obvladovanja tveganj, aktivnosti obvladovanja tveganj, živilskopredelovalna industrija
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 1951; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S POUDARKOM NA ZAVAROVANJU KREDITOV
Vesna Eichmeier, 2012, magistrsko delo

Opis: Okolje, v katerem poslujejo banke, je izredno dinamično in hiter razvoj spremljajo številna tveganja. Tveganju se v poslovni banki ni mogoče popolnoma izogniti, zato se mora vsaka banka zavedati učinkovitega upravljanja s tveganji, ki vključuje prvine prepoznavanja, merjenja in ocenjevanja, spremljanja in poročanja. Banka, ki aktivno upravlja s tveganji, ima pred konkurenco odločilno prednost. Osrednje mesto med bančnimi tveganji, zavzema nedvomno kreditno tveganje in ga lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je maksimiranje tveganja prilagojene donosnosti in hkrati obdržati nivo tveganja v sprejemljivih okvirjih. Pri obvladovanju tveganja mora banka upoštevati ne samo tveganja v celotnem kreditnem portfelju ampak tudi tveganja pri sklepanju individualnih kreditnih poslov. Obvladovanje s kreditnim tveganjem je ključna komponenta celovitega upravljanje s tveganji in bistveno vpliva na dolgoročno uspešnost vsakega bančnega poslovanja. Obvladovanje ključnih tveganj, ki jih najpogosteje delimo na kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno tveganje, je temeljito regulirano tudi z bančnimi predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o bančništvu s podzakonskimi akti. Banke poskušajo obvladovati kreditno tveganje na različne načine, ki jih delimo na merjenje in obvladovanje kreditnega tveganj. Z merjenjem tveganja banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Za merjenje kreditnega tveganja obstajajo različni modeli, ki segajo od kvantitativnih do kvalitativnih. Kreditno tveganje banka obvladuje na več načinov kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanje kreditov. Ugotavljanje bonitete kreditojemalca je bistven dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja. Banke komitente razvrščajo v bonitetne razrede in na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Pri tem banka z bonitetno oceno naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnil svoje obveznosti. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka odobritve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita. Namen naloge je predstaviti različne metode merjenja, ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter njihovo upravljanje v Abanki Vipi d.d. in predstaviti nove možnosti za obvladovanje tveganj v bančnem sektorju.
Ključne besede: banke, tveganja, upravljanje s tveganji, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, metodologije, merjenje, kreditna analiza, zavarovanje tveganj
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 1832; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
KREDITNO TVEGANJE IN ZAVAROVANJE
Ksenja Koprivšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Finančni trg teorija običajno deli na trg kapitala in trg denarja. Vendar pa v praksi deluje še eden, njima enakovreden trg, kreditni trg, ki vključuje ves bančni sektor. Kreditno tveganje je eno temeljnih in tudi eno najstarejših tveganj s katerimi se banke srečujejo pri svojem poslovanju. To je tveganje, ki predstavlja možnost, kreditojemalec ne bo hotel ali mogel poravnati svojih kreditnih obveznosti do kreditodajalca. Da bi bilo kreditno tveganje čim manjše, imajo banke razvit cel sistem oziroma politiko rokovanja s kreditnim tveganjem. Upravljanje kreditnega tveganja v prvi fazi zajema ocenjevanje oziroma merjenje kreditnega tveganja, v okviru katere se oceni kreditna sposobnost oziroma boniteta kreditojemalca ter višina kredita in doba kreditiranja. Identifikaciji in merjenju kreditnega tveganja sledi faza obvladovanja kreditnega tveganja v kateri se kreditno tveganje spremlja. Pri vzpostavitvi funkcije obvladovanja kreditnih tveganj je pomembno, da se zagotovi njena neodvisnost in pristojnost. Zadnjo fazo predstavlja nadzor kredita, v kateri banka konstantno spremlja tako stanje kreditne sposobnosti kreditojemalca kot tudi zavarovanje kredita, ki ga je določila v predhodnji fazi. Zavarovanje pred kreditnim tveganjem sega daleč v zgodovino. Kreditno zavarovanje je način, s katerim banke zmanjšajo kreditno tveganje. Ločimo med stvarnimi in osebnimi kreditnimi zavarovanji. Stvarna kreditna zavarovanja delimo na kreditna zavarovanja na nepremičninah (hipoteka, zemljiški dolg, ...), na premičninah in na pravicah. Med osebna pa uvrščamo poroštvo, bančno garancijo in zavarovanje kredita pri zavarovalnici. Najpogosteje se pri zavarovanju kreditov uporabljajo hipoteka, menica, depoziti, zavarovanje pri zavarovalnici, poroštvo, ... Banka instrument zavarovanja izbere glede na tveganost naložbe. Pametno, predvsem pa primerno izbran instrument znižuje kreditno tveganje na minimum. Strategija in procesi upravljanja s tveganji ter struktura in organizacija funkcij upravljanja s tveganji predstavljajo bistvo dobre politike rokovanja s kreditnimi tveganji. Takšno, dobro, politiko vodi tudi Banka Celje d.d., ki pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja in je aktivna na področju kreditnega poslovanja tako doma kot v tujini. Banka Celje svoje kreditne naložbe usmerja k manj tveganim komitentom, dejavnostim in državam. Izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanja kreditnih terjatev.
Ključne besede: kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje kreditnega tveganja, instrumenti zavarovanja, Banka Celje d.d
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1346; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (610,81 KB)

10.
VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI UPRAVLJANJU OPERATIVNEGA TVEGANJA V PROCESU ODOBRAVANJA KREDITOV FIZIČNIM OSEBAM V POSLOVALNICAH BANK, KI DELUJEJO V SLOVENIJI
Romana Ocvirk, 2013, magistrsko delo

Opis: Uprave bank in nadzorni organi aktivnostim, ki so usmerjene v upravljanje s tveganji v obdobju visoke gospodarske rasti, splošne blaginje in doseganja visokih dobičkov, niso pripisovali pomembne vloge. Celotno delovanje je bilo usmerjeno v doseganje čim večjega dobička. Na trgu je bilo bankam na razpolago dovolj denarnih sredstev po razmeroma nizkih cenah in kar največ teh sredstev so skušale oplemenititi z vlaganjem v kredite. To je bil čas, v katerem so banke odobravale kredite tudi brez ustreznega zavarovanja. V takšnih in podobnih bančnih poslih so se, zaradi želje po doseganju odličnih poslovnih rezultatov, prevzemala prevelika tveganja. Upravljanje z njimi pa je potekalo v takšni obliki in obsegu, da je zadostilo zakonskim zahtevam. Zaradi takšne poslovne politike je dejavnost notranjega revidiranja služila predvsem za preverjanje skladnosti delovanja z zakoni, navodili, pravili in predpisi. Notranji revizorji so delovali kot nadzorniki. Revizijska poročila pa so vsebovala predvsem ugotovitve o napakah in nepravilnostih, ki so jih pri svojem delu naredili zaposleni. Finančna kriza je pokazala, da je bil takšen odnos do tveganj neodgovoren. Posledice, ki se v poslovnih izkazih bank še danes močno odražajo, so vplivale na spremembo odnosa uprave in nadzornih organov do tveganj, ki so jim banke pri svojem delovanju izpostavljene in do dejavnosti, ki se z upravljanjem tveganj ukvarjajo. Prišli so do spoznanja, da izogibanje učinkovitemu upravljanju s tveganji povečuje verjetnost, da bodo škodni dogodki, kot posledica nekontrolirane izpostavljenosti tveganjem, povzročili finančne izgube in nefinančno škodo, kar pa lahko resno ogrozi realizacijo poslovnih načrtov ali celo obstoj banke. S tem zavedanjem se je povečal tudi pomen dejavnosti notranjega revidiranja. Notranji revizor je zamenjal vlogo nadzornika z vlogo svetovalca. Obseg njegovega dela se je razširil na področje tveganj, ki ogrožajo uresničitev načrtovanih ciljev banke. Revidiranje ni več usmerjeno v preteklost, usmerjeno je v sedanjost in prihodnost. Odobravanje kreditov fizičnim osebam je ena izmed najpomembnejših storitev, ki jo banke nudijo v okviru področja bančništvo na drobno, saj prinaša obrestne in neobrestne prihodke. Storitev je, tako kot tudi vse druge bančne aktivnosti, procesi, sistemi in produkti, izpostavljena operativnemu tveganju. Izgube kot posledica škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja lahko nastanejo zaradi neustreznosti samega procesa odobravanja kreditov, napak ali goljufij zaposlenih, goljufij kreditojemalcev ali njihovih delodajalcev. Odgovornost uprave banke je torej, da tudi pri tej storitvi vzpostavi ustrezen proces upravljanja z operativnim tveganjem. V tem procesu ima pomembno vlogo služba notranje revizije, ki presoja in vrednoti ustreznost notranjega kontrolnega sistema, podaja priporočila za njegovo izboljšanje in pri zaposlenih ustvarja zavedanje o pomenu ustreznega in učinkovitega obvladovanja operativnega tveganja.
Ključne besede: upravljanje z operativnim tveganjem, vloga notranje revizije, odobravanje kreditov fizičnim osebam, škodni dogodek iz naslova operativnega tveganja, odgovornost uprave banke
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 945; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici