| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje talentov v digitalni dobi
Marija Jovičić, 2025, magistrsko delo

Opis: Raziskava obravnava digitalizacijo v kontekstu upravljanja talentov in organizacijskega razvoja v digitalni dobi. V današnjem hitrem in dinamičnem poslovnem okolju digitalizacija oblikuje vse vidike poslovanja organizacij, vključno z menedžmentom človeških virov. V tem kontekstu postaja upravljanje talentov vse pomembnejši proces za dosego in ohranjanje konkurenčne prednosti organizacij. Digitalna orodja, kot so umetna inteligenca in sistemi za podporo odločanju, izboljšujejo preglednosti in omogočajo etično usmerjene odločitve, kar pripomore k večji natančnosti in preglednosti v organizacijskih procesih. Hkrati digitalizacija prinaša izzive, kot so povečana konkurenca pri pridobivanju talentov ter izzivi pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar zahteva uvedbo politik, kot je pravica do odklopa, da bi preprečili izgorelost zaposlenih. Poleg tega digitalna orodja pozitivno vplivajo na razvoj kompetenc, karierni napredek in izboljšanje zadrževanja talentov. Vendar digitalizacija prinaša tudi izzive, kot so manjša osebna interakcija in večja fluktuacija zaposlenih. Digitalizacija torej preoblikuje prakse upravljanja talentov, vendar zahteva premišljeno strategijo za obvladovanje negativnih vplivov, kot so izgorelost in težave pri usklajevanju osebnega in poklicnega življenja. Uspešna implementacija digitalnih orodij v organizacijah je mogoča le, če se upoštevajo izzivi ter oblikujejo ustrezne strategije, ki omogočajo polno izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe. Tako lahko organizacije v celoti izkoristijo potencial digitalnih orodij za razvoj in upravljanje talentov v dinamičnem poslovnem okolju.
Ključne besede: digitalizacija, upravljanje talentov, osebna blagovna znamka, nenehno učenje, etika v HR, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Prepoznavanje in upravljanje talentov v malih in srednje velikih podjetjih v sloveniji
Hana Trtnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na problematiko upravljanja talentov v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v Sloveniji, ki kljub svoji pomembni vlogi v gospodarstvu ni ustrezno raziskano področje za tovrstno upravljanje. Najprej skozi teoretični del obravnavamo pojem upravljanja talentov, ki je opredeljen kot sistematično privabljanje, prepoznavanje, razvoj, angažiranje in zadrževanje posameznikov, ki prinašajo posebno vrednost organizaciji. V MSP pa se zaradi svojih omejenih virov, centraliziranega upravljanja in manjše profesionalnosti soočajo s posebnimi izzivi pri privabljanju in zadrževanju talentov. Nato sledi empirični del na osnovi izvedenih anonimnih intervjujev managerjev posameznih organizacij. Z njimi smo raziskovali mnenja managerjev v MSP v Sloveniji o prepoznavanju in upravljanju talentov ter njihovo pripravljenost za razvoj na tem področju. Naši cilji vključujejo ugotavljanje stališč managerjev, prikaz različnih vidikov managementa talentov, raziskovanje vzrokov za neučinkovito prepoznavanje in zadrževanje talentiranih kadrov ter pregled obstoječih praks in možnih rešitev za izboljšanje tega področja. Rezultati razkrivajo, da je upravljanje talentov postalo ključno orodje za organizacije ne glede na njihovo velikost. Organizacije se vedno bolj zavedajo pomena prepoznavanja, razvoja, privabljanja in zadrževanja ključnih talentov kot ključnega vira konkurenčne prednosti. Raziskava poudarja, da se MSP v Sloveniji soočajo s specifičnimi izzivi, kot so omejeni kadrovski viri, pomanjkanje strukturiranih procesov in omejen dostop do aktualnih pristopov na področju upravljanja talentov. Kljub temu so organizacije izkazale prizadevanja za izvajanje aktivnosti, kot so mentorstva, usposabljanja, izobraževanja in izboljšanje delovnih pogojev, kar prispeva k razvoju in zadrževanju talentov. Opozarjamo tudi na potrebo po nadaljnjih raziskavah in inovativnih pristopih za bolj učinkovito upravljanje talentov v MSP. Prav tako se poudarja pomen razvoja smernic in praktičnih rešitev, ki bi MSP v Sloveniji pomagale bolje upravljati s svojimi talenti. Celovito raziskovalno in praktično delo na tem področju bi lahko prispevalo k izboljšanju konkurenčnosti in trajnostne rasti MSP ter slovenskega gospodarstva kot celote.
Ključne besede: talenti, prepoznavanje talentov, upravljanje talentov, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
Razvoj talentov v podjetju x
Mojca Molk, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali stanje ravnanja in razvoja talentiranih posameznikov v izbranem podjetju. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo s pregledom strokovne literature prikazali teoretična izhodišča na področju ravnanja s talenti. Z metodo deskripcije smo opisali dejstva, jih v nadaljevanju povzeli ter različna mnenja avtorjev med sabo tudi primerjali. V nadaljevanju smo z vsakim prepoznanim talentom izvedli vedenjski intervju, s katerim smo pridobili informacije o stališčih, željah in potrebah posameznikov. Rezultate intervjujev smo nato strnili in na podlagi izsledkov oblikovali model za ravnanje s talenti v podjetju X ter izbranemu podjetju ponudili nasvete pri ravnanju s talenti. Naša želja je, da bi podani predlogi predstavljali doprinos k boljšemu poslovanju podjetja X – k prepoznavnosti, krepitvi blagovne znamke, inovativnosti, kreativnosti in splošni delovni učinkovitosti. Rezultati empiričnega dela so pokazali, da je večina talentiranih posameznikov dobila občutek dobrodošlosti ob nastopu dela, nato pa jih je bila večina prepuščena samim sebi. Le trije zaposleni so bili zadovoljni s programom organizacijskega uglaševanja, saj jim je bil dodeljen mentor. Ostali pa so v nadaljevanju proces uvajanja označili kot nesistematičen in prehiter. Nekaj intervjuvancev meni, da so deležni premalo informacij glede na področje dela, ki ga opravljajo. Pomanjkanje informacij vpliva tudi na njihovo uspešnost pri delu. To vpliva tudi na komunikacijo s strankami. Isti sogovorniki so izpostavili tudi nezadovoljstvo glede pridobivanja povratnih informacij o pričakovanjih in željah glede njihovega dela. Nihče izmed njih nima postavljenih osebnih kariernih ciljev niti ne prejemajo povratnih informacij. Ugotovili smo, da je za večino intervjuvancev področje osebne blagovne znamke in blagovne znamke delodajalca precej nepoznano. Rezultati so kljub temu pokazali, da podjetje posameznikom ne nudi pomoči pri strateškem razvoju osebne blagovne znamke oziroma se ne zaveda niti lastne blagovne znamke. Podjetju svetujemo, da s ciljem zadržanja talentiranih posameznikov sledi predlaganemu modelu ravnanja s talenti in prične tako z gradnjo blagovne znamke delodajalca kot ustvarjanjem blagovnih znamk talentiranih posameznikov, ki predstavljajo tako obraz kot konkurenčno prednost podjetja.
Ključne besede: talent, upravljanje talentov, poslovna uspešnost, mentorstvo, osebna blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 791; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Upravljanje s talenti na primeru družbe iz finančnega sektorja
Sarah Macanović, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali proces upravljanja in razvoja talentov v izbrani organizaciji iz finančnega sektorja. Predstavili smo, kako v izbranem podjetju privabljajo, razvijajo in ohranjajo talente. S perspektivnimi posamezniki podjetja smo opravili tudi anketni vprašalnik, s katerim smo poizvedovali, kako talenti dojemajo razvojne aktivnosti in kako upravljanje s talenti vpliva na njihovo produktivnost, zavzetost, motiviranost in občutek pripadnosti organizaciji. Ugotovili smo, da razvojne aktivnosti bistveno pripomorejo k usposabljanju talentov in da proces upravljanja s talenti pozitivno vpliva na njihovo delovanje v organizaciji. Na podlagi analize ankete smo opravili SWOT analizo in oblikovali točke izboljšave obstoječega sistema. Organizaciji smo priporočili prilagoditev razvojnih aktivnosti in jasno komuniciranje vodstva s talenti pri načrtovanju nasledstva. Zaključili smo, da je sistem upravljanja s talenti v izbrani organizaciji ustrezno in optimalno oblikovan ter predstavlja dodano vrednost, ki organizaciji omogoča ohranitev konkurenčne prednosti na trgu.
Ključne besede: Upravljanje s talenti, razvoj talentov, bazen talentov, nasledstvo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (957,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici