| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM BANKE
Riana Tratar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili upravljanje s kapitalom ter upravljanje s tveganji, s katerimi se banke največkrat srečujejo pri svojem poslovanju. Upravljanje kapitala banke zahteva zaradi mnogih funkcij, ki jih opravlja, veliko pozornost. Ker je poslovanje banke izpostavljeno raznim vrstam tveganj, je kapital poleg vira financiranja tudi vir za pokrivanje nepričakovanih izgub in je glavno sredstvo, ki banki zagotavlja zaščito proti raznim vrstam tveganj ter ji tako omogoča varno in stabilno poslovanje. Pri upravljanju kapitala je pomembna alokacija kapitala, to pa določa strategija, kot poslovna odločitev na najvišji ravni. Namen strategije pri upravljanju kapitala je, da mora upoštevati in določiti želeni donos lastnikov in izpostavljenost tveganjem. Strategija banke določa upravljanje kapitala s politikami upravljanja banke, z donosnostjo in potrebami po kapitalu, ki jih določa izpostavljenost tveganjem zaradi poslovanja. Pri tem smo na kratko predstavili tudi primer upravljanja s kapitalom v Probanki d.d. Upravljanje s tveganji je za banko nepogrešljiva bančna funkcija, saj se glede na poslovanje nenehno izpostavlja tveganjem. Banka ne sme nadomestiti slabega upravljanja s tveganji z večjim obsegom kapitala, ampak mora strmeti k izboljšanju procesov upravljanja s tveganji, kajti noben obseg kapitala ni zadosten, kadar ima banka slab proces upravljanja s tveganji. Pri tem smo ugotovili, da je pomembno, da ima banka vzpostavljen učinkovit proces upravljanja s tveganji, ker le to banki zagotavlja konkurenčno prednost.
Ključne besede: kapital banke, kapitalska ustreznost, Basel II, upravljanje s kapitalom, alokacija kapitala, upravljanje s tveganji.
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 2319; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA
Tjaša Ružič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je predvsem posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli vzroka ne izpolni svoje pogodbene ali finančne obveznosti. Tveganje ima dve razsežnosti, ali bodo sredstva vrnjena ali ne, ter ali bodo vrnjena v roku kot je dogovorjeno med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Kreditno tveganje je z vidika nastanka potencialnih izgub najpomembnejše bančno tveganje, zato je njegovo učinkovito obvladovanje in upravljanje za poslovanje bank zelo pomembno. Poleg kreditnega tveganja poznamo še vrsto drugih tveganj kot so: deželno, likvidnostno, obrestno, pravno, operativno in druga. Dejavniki kreditnega tveganja, so podlaga na kateri lahko pričnemo ocenjevati kreditojemalčevo sposobnost vračila izposojenih sredstev in meriti kreditno tveganje. Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so podjetje, okolje in panoga. Kreditno tveganje lahko razvrstimo na tri vrste podtveganj: tveganje izpostavljenosti banke, tveganje izterjave neplačanega dolga ter tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Vse tri vrste podtveganj smo podrobneje pojasnili v 3 poglavju. Banke poskušajo na različne načine obvladovati kreditno tveganje, ki jih lahko delimo na obvladovanje in merjenje kreditnega tveganja. Ugotavljanje, merjenje in spremljanje kreditnega tveganja ter bančni nadzor je marsikje tudi že računalniško podprt. Banka z merjenjem tveganja določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Poznamo več načinov za obvladovanje in upravljanje omenjenega tveganja. To so: ugotavljanje bonitete in kreditne sposobnosti kreditojemalca, razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, izpostavljenost banke, kreditne mape, pomen informacij v kreditnih poslih, kreditna analiza ter ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja. Zaradi treh osnovnih motivov banke je ocenjevanje omenjenega tveganja ključno, in sicer zaradi pravilnega zaračunavanja cene kredita, pravilnega določanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube. Bistven dejavnik za obvladovanje omenjenega tveganja je ugotavljanje bonitete kreditojemalca. Komitente banke razvrščajo v bonitetne razrede in predvsem na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja banke ocenjujejo na podlagi bonitetnih ocen komitenta. Z bonitetno oceno banka naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnjeval svoje obveznosti. Modeli za merjenje kreditnega tveganja se delijo na kvantitativni model ter kvalitativni model. Kvalitativni modeli so v primerjavi s kvantitativnimi modeli subjektivnega značaja, vendar kljub temu uporabno orodje za ocenjevanje kreditnega tveganja. Tveganje ocenjujejo z vidika faktorjev, ki so značilni za posamezne kreditojemalce (finančni vzvod, variabilnost dobička, ugled kreditojemalca,..) ter z vidika tržnih faktorjev, ki zadevajo vse kreditojemalce (višina obrestnih mer, poslovni cikel). Katero vrsto zavarovanja kredita bo zahtevala banka od komitenta je odvisno od številnih dejavnikov kot so stroški zavarovanja, kvalitete zavarovanja, namena in ročnosti kredita, vrste kreditojemalca ter drugih dejavnikov. Poznamo različne oblike zavarovanja kredita kot so bančna garancija, poroštvo, hipoteka, patronatska izjava, prenos v zavarovanje ter pristop k dolgu. Več kazalnikov opozarja, da se kreditno tveganje razmeroma hitro povečuje tudi v slovenskem bančnem sektorju. En od kazalnikov je naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev, višja pokritost terjatev z oslabitvami ter prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Kreditno tveganje je naraslo tudi na podlagi izpostavljenosti tujcem, pri katerih je delež zamud nad 90 dni v vseh zamudah te skupine komitentov v primerjavi z drugimi skupinami komitentov najvišja. Visok finančni vzvod imajo dejavnosti kot so gradbeništvo, promet, skladiščenje in poslovanje z nepremičninami. V letu 2009
Ključne besede: tveganje, kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, kreditna analiza, zavarovanje tveganj, stabilnost bančnega sektorja, upravljanje s tveganji
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 3416; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (575,08 KB)

3.
PRIMERNOST PRAVNE UREDITVE DAVČNEGA SVETOVANJA ZA RAZVOJ KAKOVOSTI IN ODGOVORNOSTI DAVČNEGA SVETOVANJA
Stanko Čokelc, 2011, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji se je davčno svetovanje pričelo razvijati šele z osamosvojitvijo leta 1991. Zaradi številnih drugih problemov, ki so jih imele vlade Republike Slovenije, kot je ustanovitev države, privatizacija družbenega premoženja, včlanitev v EU in prevzem evra, je bilo davčno svetovanje manj pomembno. Posledica je razvoj, ki je nastal na osnovi dveh interesnih skupin Slovenskega inštituta za revizijo in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (prej Društvo). Od osamosvojitve pa do danes instituciji ne sodelujeta. Posledica sta različna izobraževalna programa in precej različni področji delovanja. Po devetnajstih letih izkušenj z davčnim svetovanjem ter spremenjenimi gospodarskimi in finančnimi razmerami je čas za skrben razmislek o davčnem svetovanju. Zato smo si kot temeljni problem doktorske disertacije zadali nalogo analizirati stanje davčnega svetovanja v Sloveniji, potrebnost in primernost pravne ureditve davčnega svetovanja, zaznavanje in zagotavljanje kakovostih davčnega svetovanja ter dojemanje tveganja, povezanega z davčnim svetovanjem. Teoretično izhodišče za našo raziskavo je bila preučitev naslednjih področij davčnega svetovanja: zgodovine davčnega svetovanja, temeljnih značilnosti davčnega svetovanja, reguliranja svobodnih poklicev v Evropi, pravne ureditve davčnega svetovanja v nekaterih državah Evrope in ZDA, tveganj pri davčnem svetovanju, odgovornosti davčnega svetovalca ter kakovosti davčnega svetovanja. Naša raziskava, ki smo jo izvedli na podlagi ankete med uporabniki davčnosvetovalnih storitev in izvajalci davčnosvetovalnih storitev v Sloveniji, je prinesla spodaj naštete ugotovitve. 1. Najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja v Sloveniji so davčni svetovalci (davčni svetovalci Zbornice davčnih svetovalcev in preizkušeni davčniki Slovenskega inštituta za revizijo), računovodski servisi in revizijske družbe. 2. 89,2% anketiranih uporabnikov davčnosvetovalnih storitev potrjuje pomembnost stalnega ali občasnega najemanja davčnih svetovalcev za ugotavljanje davčne obveznosti. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo etičnega ravnanja davčnih zavezancev. Lahko jo prepoznamo v plačevanju davkov kot vrlini. 3. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev izbirajo davčnega svetovalca predvsem na podlagi priporočil drugih uporabnikov. Drugi najpomembnejši način izbire je posledica udeležbe na predavanjih, ki jih ima davčni svetovalec ali zaradi poznavanja njegovih člankov. Nepomembna načina izbire sta naključni ali na podlagi oglaševanja. 4. Za uporabnike davčnosvetovalnih storitev je pri izbiri davčnega svetovalca pomembna njegova strokovnost, zaupanje v izvajalce, odzivnost in nato cena. Pomembna sta še osebni odnos z davčnim svetovalcem in njegov ugled v javnost. Nepomembna sta bližina davčnosvetovalne pisarne in število davčnih svetovalcev v davčnosvetovalni pisarni. 5. Kakovost ponujenih storitev je za uporabnike davčnosvetovalnih storitev bistveno pomembnejši dejavnik za izbor davčnega svetovalca kot cena ponujenih storitev. 6. Uporabniki davčnega svetovanja so pravno ureditev davčnega svetovanja prepoznali kot najpomebnejši ukrep za povečanje kakovosti davčnosvetovalnih storitev. Sledi notranji nadzor. 7. Uporabniki davčnega svetovanja so predstavljene modele pravne ureditve prepoznali kot primerne. 8. Uporabniki davčnega svetovanja zaupajo davčnim svetovalcem, če imajo univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let izkušenj z davčnim svetovanjem. 9. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovni naziv (certifikat) oziroma certifikat in licenco prepoznali kot potrebna za davčne svetovalce. 10. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovnost davčnega svetovalca pri njegovi izbiri največkrat rangirali kot najpomembnejši konkurenčni dejavnik. Strokovnost ima za posledico ravnanje v skladu z davčnimi predpisi, sodno prakso in poklicnimi pravili. 11. Računovodski servisi so najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja pri majhnih družbah. Njihova pomembnost se z velikostjo družb zmanjšuje, povečuje pa s
Ključne besede: pravna ureditev davčnega svetovanja, kakovost davčnega svetovanja, javni interes, odgovorno davčno svetovanje in upravljanje s tveganji
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2974; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

4.
Analiza funkcionalnosti programa RAA (Risk assessment accelerator) : diplomsko delo univerzitetnega študija Varstvoslovje
Žiga Primc, 2012, diplomsko delo

Opis: Izdelava ocene ogroženosti je danes v podjetjih ena ključnih nalog, saj na ugotovitvah ocene vodstvo organizacije snuje odločitve. Ker je čas eden pomembnejših dobrin v poslovnem svetu je pomembna tudi hitrost dela, zato poznamo danes številna orodja za izdelavo ocene tveganja, ki izdelavo poenostavijo in pospešijo. Dve orodji, ki to omogočata sta RAA (Risk Assessment Accelerator) in ARAT (Astec Risk Assessment Tool) slovenskih podjetij Netis d.o.o. in Astec d.o.o. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, kjer je prvi teoretični drugi pa praktični del. V prvem je bila pregledana domača in tuja literatura na področju upravljanja s tveganji, analize tveganja, standardih o informacijski varnosti, orodjih za izdelavo ocene ogroženosti in drugo. V drugem delu smo napravili pregled funkcionalnosti in orodji med sabo primerjali, kar je pokazalo prednosti in slabosti obeh orodij ter posledično področja katera bi bilo možno izboljšati. Namen in cilji diplomske naloge so bili doseženi, kot tudi potrjene vse tri predpostavke. Aplikaciji smo primerjali v štirih kategorijah, ki so uporabniška prijaznost, vizualni izgled, dostopnost aplikacije in funkcije aplikacije. Rezultati so podani na tabelarni način, po vnaprej določeni kriterijski lestvici, opravili pa smo tudi SWOT analizo obeh orodij. Tako RAA kot ARAT sta primera kvalitetnega izdelka, ki pa imata še prostora za izboljšave. Namen diplomske naloge ni iskati napake, ampak možnosti za izboljšave omenjenih orodij.
Ključne besede: organizacije, tveganja, upravljanje s tveganji, ocena tveganja, programi, diplomske naloge, Risk assessment acelerator, RAA
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 1352; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

5.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S POUDARKOM NA ZAVAROVANJU KREDITOV
Vesna Eichmeier, 2012, magistrsko delo

Opis: Okolje, v katerem poslujejo banke, je izredno dinamično in hiter razvoj spremljajo številna tveganja. Tveganju se v poslovni banki ni mogoče popolnoma izogniti, zato se mora vsaka banka zavedati učinkovitega upravljanja s tveganji, ki vključuje prvine prepoznavanja, merjenja in ocenjevanja, spremljanja in poročanja. Banka, ki aktivno upravlja s tveganji, ima pred konkurenco odločilno prednost. Osrednje mesto med bančnimi tveganji, zavzema nedvomno kreditno tveganje in ga lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je maksimiranje tveganja prilagojene donosnosti in hkrati obdržati nivo tveganja v sprejemljivih okvirjih. Pri obvladovanju tveganja mora banka upoštevati ne samo tveganja v celotnem kreditnem portfelju ampak tudi tveganja pri sklepanju individualnih kreditnih poslov. Obvladovanje s kreditnim tveganjem je ključna komponenta celovitega upravljanje s tveganji in bistveno vpliva na dolgoročno uspešnost vsakega bančnega poslovanja. Obvladovanje ključnih tveganj, ki jih najpogosteje delimo na kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno tveganje, je temeljito regulirano tudi z bančnimi predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o bančništvu s podzakonskimi akti. Banke poskušajo obvladovati kreditno tveganje na različne načine, ki jih delimo na merjenje in obvladovanje kreditnega tveganj. Z merjenjem tveganja banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Za merjenje kreditnega tveganja obstajajo različni modeli, ki segajo od kvantitativnih do kvalitativnih. Kreditno tveganje banka obvladuje na več načinov kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanje kreditov. Ugotavljanje bonitete kreditojemalca je bistven dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja. Banke komitente razvrščajo v bonitetne razrede in na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Pri tem banka z bonitetno oceno naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnil svoje obveznosti. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka odobritve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita. Namen naloge je predstaviti različne metode merjenja, ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter njihovo upravljanje v Abanki Vipi d.d. in predstaviti nove možnosti za obvladovanje tveganj v bančnem sektorju.
Ključne besede: banke, tveganja, upravljanje s tveganji, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, metodologije, merjenje, kreditna analiza, zavarovanje tveganj
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 1924; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
PRESTRUKTURIRANJE NOVE KBM, D. D.
Mia Furek, 2014, magistrsko delo

Opis: Tako svet kot Evropa se v zadnjem desetletju srečujeta z resno finančno in gospodarsko krizo. Ta je globoko prizadela finančni in realni sektor. Najprej se je začela kazati na finančnem področju, saj je ta najbolj izpostavljen neravnovesju in težavam, ki pa so posledično negativno vplivale še na realni sektor. Organizacije v času svojega delovanja prehajajo v različna razvojna obdobja. V svojem življenjskem ciklusu lahko zaidejo v obdobje krize. Ko se srečajo s krizo, je njihovo nadaljnje poslovanje ogroženo. Krizna situacija v organizacije vnese številne spremembe, negotovost in nova tveganja. Onemogočeno je doseganje zastavljenih ciljev, ogrožene so njihove organizacijske sposobnosti in vprašljiv postane sam obstoj organizacije. Za takšne organizacije je pomembno, da ugotovijo glavne vzroke krize in poskušajo najti ustrezno rešitev za njeno odpravo. Svojo strukturo morajo spremeniti in prilagoditi spremembam, ki so nastale v okolju. Ko so prizadeti vsi poslovni procesi, torej celotna organizacija, je edina rešitev dobro premišljen in izveden načrt prestrukturiranja organizacije. Magistrska naloga obravnava primer prestrukturiranja izbrane organizacije. Prestrukturiranje predstavlja strateški način, s pomočjo katerega organizacije dosegajo spremembe na vseh področjih svojega delovanja. Prestrukturiranje je metoda radikalne prenove in spreminjanja. Njen osnovni cilj je preoblikovanje različnih struktur organizacije in vsebine načina dela, ki pripomore k povečanju uspešnosti ter učinkovitosti njenega nadaljnjega poslovanja. Predmet preučevanja v magistrski nalogi je postopek prestrukturiranja in spreminjanja Nove KBM, kot proces prilagajanja krizni situaciji, v kateri se je le-ta znašla. Ugotovljeni in predstavljeni so vzroki nastanka potrebe po prestrukturiranju, predstavljeni so sama izvedba in dosedanji rezultati oziroma že izvedene spremembe. V prvem delu naloge je predstavljena poslovna kriza in njene značilnosti ter državne pomoči organizacijam, ki so zašle v težave. V drugem delu pa je opredeljena krizna situacija, v kateri se je znašla Nova KBM, in predstavljen celoten načrt njenega prestrukturiranja kot rešitev na odziv sprememb v takšni situaciji. Pri načrtovanju in pisanju naloge ter pridobitvi ključnih informacij smo uporabili aktualno literaturo in javno dostopne baze podatkov, prav tako podatke in vire znotraj banke. Pri preučevanju njenega prestrukturiranja in glede na rezultate, ki jih je banka izkazala v zadnje pol leta, menimo, da se je izbran postopek reševanja iz krize pokazal kot pravilna in primerna rešitev za zelo zahtevno situacijo. Ugotovili smo, da je po drugi strani kriza tudi dobra za organizacije, saj zahteva nujne spremembe za izboljšanje njenega delovanja. Menimo, da trenutno banka učinkovito obvladuje svoje okolje in prilagaja poslovanje nastalim možnim tveganjem in spremembam v okolju. Pri svojem poslovanju skuša zagotavljati najvišje standarde varnosti in zanesljivosti za svoje komitente in bodoče stranke ter za celotno okolje v katerem deluje.
Ključne besede: kriza, državna pomoč, prestrukturiranje, racionalizacija, dokapitalizacija, slaba banka, upravljanje s tveganji
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 733; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
8.
Upravljanje s tveganji v organizacijah - vidik informacijske varnosti
Toni Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na informacijsko varnost v manjših organizacijah. Informacijska varnost je pojem, ki ga večje organizacije zelo dobro poznajo in se s tem problemom tudi temeljito ukvarjajo. Informacijska varnost je v današnjem času tako pomembna, da se je tej problematiki, že namenilo več standardov, ki pomagajo organizacijam, da jo izboljšajo. V manjših organizacijah pa nastaja problem z znanjem in sredstvi, ki jih organizacija poseduje in nameni informacijski varnosti. Da bi bolje razumeli pomen informacijske varnosti, smo v teoretičnem delu predstavili tveganja, ki pretijo organizacijam na področju informacijske varnosti, standarde, ki so se uveljavili na področju upravljanja s tveganji in. Dotaknili smo se tudi uvedbe priporočenih praks za upravljanje z informacijsko varnostjo v manjše organizacije (priprava varnostnega načrta, in pripravo ustreznih varnostnih preprek). Empirični del diplomskega dela predstavlja intervju, ki smo ga opravili z dvema manjšima organizacijama s katerim smo ugotavljali ali se zavedajo groženj, ki pretijo njihovemu poslovanju, na kakšen način poskrbijo za informacijsko varnost, ali so že zaznali katero od groženj in ali sledijo kateremu od standardov, ki so uveljavljeni na področju informacijske varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, upravljanje s tveganji, informacijska varnost, grožnje, manjše organizacije
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 98; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici