Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov. Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu. Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti. Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke. V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev. Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih.
Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Nesprejetje novega nacionalnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) na izpolnjevanje zakonskih skladnosti v organizacijah vpliva negativno. Onemogoča polno uveljavljanje Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), urejanje določenih področij v luči obstoječega zakona ZVOP-1 je nepregledno, določene določbe pa je nujno v celoti nadomestiti s posodobitvami upoštevajoč GDPR. Oteženo je tudi delo nadzornega organa, tj. Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (IP). Težave imajo tudi izvajalci implementacije GDPR v organizacijah, kar se ugotavlja preko študije primera izvajalca v tem delu. Med ključna področja in poudarke področja varstva osebnih podatkov pri implementaciji se uvrščajo vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, načela in pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, veljavna privolitev, transparentnost obdelave z zagotavljanjem informacij do osebnih podatkov (za posameznike), izvajanje pravic posameznikov, pogodbe o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, evidenca dejavnosti obdelave, varnost obdelave, kršitve varstva osebnih podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, prenos podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije. Za implementacijo so pomembni še analiza stanja pred vpeljavo in obdobne revizije, preko katerih se prepozna stanje sistema v organizaciji in izpostavijo pomanjkljivosti za podajo priporočil za potrebno nadgradnjo. Upoštevati je potrebno pravni in informacijsko-tehnološki (IT) vidik skladnosti, priporoča se uporaba PDCA kroga, implementacija pa je na ta način (preko načrtovanja, izvajanja, preverjanja in ukrepanja) stalno, kontinuirano dejanje, ki zaradi zahtev poslovnega in zakonodajnega okolja zahteva celovit oziroma sistemski pristop. K njemu v svojih smernicah in priporočilih stremi tako nadzorni organ kot tudi izvajalec implementacije, kar se odraža v obravnavani dokumentaciji.
Ključne besede: osebni podatki, upravljanje z osebnimi podatki, podjetja, varstvo osebnih podatkov, GDPR, implementacija GDPR, študija primera, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 906; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,68 MB)

Ključne besede: baze podatkov, upravljanje podatkovnih baz, podatki, relacijske baze podatkov, strukturiran poizvedovalni jezik, strukturiran povpraševalni jezik, SQL, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 03.06.2021; Ogledov: 1375; Prenosov: 135
Celotno besedilo (5,98 MB)

Opis: Z novejšimi tehnologijami prihaja potreba po tem, da se podjetja posvečajo prenovi zastarelih informacijskih sistemov, ki so v veliko primerih nekompatibilni z novejšo tehnologijo. Kratica CRM (angl. Customer Relationship Management) v slovenskem prevodu pomeni sisteme za upravljanje odnosov s strankami. CRM je rešitev, ki pomaga konkurenčnost podjetja dvigniti na višjo raven, saj je dandanes ključno, da se posvetimo stranki na sodobne načine. Ker je zadovoljstvo stranke ključno za zvestobo, lahko s pomočjo CRM-rešitve dosežemo, da so stranke zadovoljne in da nas ne zapuščajo. Pojem CRM lahko razlagamo kot filozofijo, ki cilje podjetja najbolje dosega z identifikacijo in zadovoljstvom navedenih in nenavedenih želj in potreb stranke ali pa kot računalniški sistem za identificiranje, pridobivanje, ciljanje in ohranjanje najboljših strank. Povezava med tema dvema definicijama je najboljša, če je prepletena, torej da podjetje uporablja filozofijo CRM kot način poslovanja, računalniški sistem pa kot orodje za izpolnitev cilja, ki je narediti najboljši vtis na stranko. CRM-rešitev mora biti prilagodljiva potrebam podjetja, saj se te spreminjajo. Z rastjo podjetja se spreminjajo tudi potrebe po CRM-rešitvah. Dobro je že v začetni fazi najti pravega ponudnika, ki je sposoben prilagoditi CRM-rešitev na osnovni in bolj zapleteni ravni. Ko se podjetje odloči za uvedbo CRM-rešitve v podjetje, je treba določiti, kdo so ključni ljudje, ki bodo sodelovali pri uvedbi rešitve. Težava je, če se sodelujoči ne strinjajo z izbiro ponudnika ali če imajo občutek, da CRM-rešitev ne bo pripomogla k poslovanju, tako lahko projekt uvedbe CRM-rešitve v podjetje propade. Podjetja, ki uvajajo CRM-rešitev, morajo preučiti, kateri ponudnik ima dobre reference in kako dolgo se že ukvarja z uvajanjem CRM-rešitve. Dobro je raziskati ponudnike, saj lahko s pomočjo raziskave ugotovijo, kateri je za njih najprimernejši in kdo ponuja največ za primerljivo ceno.
Ključne besede: CRM – sistemi za upravljanje odnosov s strankami, implementacija, zadovoljstvo, zvestoba, podatki, informacije, integracija, informacijski sistem.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 2408; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izvedbo digitalne orodjarne po vzoru digitalne tovarne. Predstavljen model orodjarne je namišljen in avtomobilski industriji oz. livarnam predstavlja podporni člen za tlačno litje izdelkov iz alu zlitin. Vsebina naloge prikazuje možnosti povezovanja orodjarstva in informatike ob napovedih v avtomobilski industriji, načrtovanju in vodenju podjetja. Za uspešno delovanje orodjarne je potrebno zagotoviti ustrezno upravljanje s podatki in dokumenti v povezavi s številnimi programski orodji. Da bi digitalna orodjarna dejansko prešla v širšo uporabo, je ključno upoštevanje smernic, zastavljenih v okviru mednarodnih projektov za področje pametnih tovarn oz. v okviru smernic projekta Industrija 4.0.
Ključne besede: digitalna tovarna, avtomobilska industrija, orodjarstvo, upravljanje proizvodnih procesov, planiranje proizvodnje, informacijski sistem, upravljanje s podatki izdelka, baze podatkov, Industrija 4.0.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2016; Ogledov: 1589; Prenosov: 119
Celotno besedilo (3,18 MB)