SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Tehnično tehnološki parametri racionalizacije upravljanja železniških tras
Miran Pirnar, 2009, magistrsko delo

Opis: Skupni evropski proces liberalizacije trga prometnih storitev in zagotavljanje prostega pristopa do železniške infrastrukture sta v železniškem sektorju povzročila izjemno velike spremembe. Iz nekdanjih monopolnih državnih železnic so nastali nacionalnih upravljavci železniške infrastrukture in ločena železniška prometna podjetja s svojimi novimi tržno naravnanimi cilji, ki zahtevajo bistveno drugačne procese prometnega planiranja in upravljanja z železniško infrastrukturo. Evropska unija že od svojega nastanka dalje podpira in pospešuje učinkovitost in konkurenčnost skupnega evropskega trga, kar poskuša doseči s popolnim odprtjem nacionalnih mej, sprejetimi administrativnimi ukrepi in popolno ekonomsko integracijo vseh svojih članic. Izjemno pomembno vlogo v tem procesu pa imajo transportni sistemi, ki morajo poleg svoje zanesljivosti in učinkovitosti biti tudi socialno in okoljsko naravnani. V tako postavljenih izhodiščih organizacije transportne dejavnosti pa pridejo prednosti železnice do polnega izraza, kar je prepoznala tudi EU. Za uresničitev in izpolnitev navedenih aktivnosti je komisija EU postopno sprejemala ustrezne pravne akte (t.i. železniške pakete v obliki direktiv, ki so prevoznikom zagotovile transparentno in nediskriminatorno obravnavo ter omogočile prosti pristop do železniške infrastrukture), določila ustrezne regulatorne organe (za zagotavljanje nadzora s pravico odločanja v sporu) ter uzakonila zavezo njihove obvezne implementacije v nacionalno zakonodajo (določila direktiv je treba uvesti v nacionalne zakone in podzakonske akte). S tem je določen pravni okvir za izpeljavo reforme železniškega sektorja na nacionalnem nivoju. Sprejem teh določil pa je pri članicah EU zahteval reformo integriranih nacionalnih železniških podjetij, ki morajo poslovati po načelih konkurenčnosti in kapitala ter svojo organizacijo prilagoditi mednarodnemu poslovanju. Vsem tem novim usmeritvam pa morajo slediti tudi upravljavci železniške infrastrukture, njihova glavna naloga pa je učinkovito upravljanje in trženje železniške infrastrukture. V samem procesu načrtovanja in izvajanja storitev pa je treba poleg upravljavcev železniške infrastrukture in prevoznikov upoštevati tudi potrebe ostalih podjetij, ki so udeležena v železniškem prometnem procesu, kot npr. privatni operaterji, špediterji, luke, industrija ter izvajalci vzdrževanja železniške infrastrukture. Te aktivnosti se izvajajo tudi v Sloveniji, vendar se kljub članstvu v EU srečujemo še z dodatnimi problemi. Poleg zelo slabega stanja železniške infrastrukture smo edini v tem delu Evrope, ki imamo še integrirano organizacijo železniškega podjetja. V teh pogojih pa je vodenje podjetja po načelih konkurenčnosti in kapitala izjemno oteženo, saj še vedno prevladujejo politični parcialni interesi, na sprejem poslovnih odločitev pa ima velik vpliv tudi večje število reprezentativnih železniških sindikatov. Dejstvo je, da je železniška infrastruktura v državah EU pretežno v državni lasti, ta pa z njo slabo gospodari. Če želi železnica konkurirati ostalim prometnim nosilcem, morajo tako upravljavci železniške infrastrukture kot prevozniki uvesti tržno podjetniško miselnost in izboljšati kvaliteto svojih storitev. Osnovni tržni produkt železniške infrastrukture je njena vlakovna pot oz. trasa. Za zagotovitev učinkovitega in konkurenčnega mednarodnega železniškega prometa pa morajo upravljavci železniške infrastrukture vzpostaviti nove procese upravljanja infrastrukturnih kapacitet in izvajanja železniškega prometa, ki temeljijo na nediskriminatornih, standardiziranih in harmoniziranih rešitvah. V magistrskem delu so raziskani in analizirani najpomembnejši tehnično tehnološki dejavniki upravljanja tras, kjer prevladuje zagotavljanje in načrtovanje tras, priprava voznega reda, trženje in prodaja tras, sodobna orodja IT ter ekonomski instrument uporabnina.
Ključne besede: Mednarodni železniški promet, pomembni tehnično tehnološki dejavniki upravljanja železniških tras, upravljanje in vodenje železniškega prometa, upravljavec infrastrukture, liberalizacija trga transportnih storitev v EU, intreroperabilnost, naročanje in dodeljevanje tras, inovativne rešitve, zaračunavanje uporabnine, nacionalni OneStopShop, definiranje in ocenitev tržno operativnih aktivnosti in postopkov upravljanja tras pri izbranih upravljavcih infrastrukture
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 3024; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

5.
6.
METODOLOGIJA ZA VZPOSTAVITEV SEKCIJSKEGA MERJENJA HITROSTI NA AC/HC V RS
Mitja Marks, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena ena od možnih metodologij za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Na začetku so predstavljeni sistemi merjenja hitrosti in sekcijskega merjenja hitrosti v drugih državah, prikazana je analiza dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost na omrežju AC in HC RS, predstavili smo dosedanje raziskave na področju določitve nevarnega odseka, izdelali metodologijo za določitev območja sekcijskega merjenja hitrosti na omrežju AC in HC RS in na koncu preverili še ustreznost metodologije. Magistrska naloga je zasnovana tako, da spoznamo prednosti in slabosti različnih sistemov merjenja hitrosti, dosedanje metodologije za določitev nevarnih odsekov, ter da se na podlagi teh predhodno izdelanih metodologij, izdela metodologijo za določitev kriterijev s pomočjo katerih se lahko preveri posamezni odsek, za opravičenost vzpostavitve sekcijskega merjenja hitrosti na AC in HC omrežju RS.
Ključne besede: Avtocesta, hitra cesta, prometna varnost, sekcijsko merjenje hitrosti, gostota prometnega toka, določanje nevarnih odsekov, upravljanje prometa, nadzor prometa
Objavljeno: 11.02.2015; Ogledov: 764; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici