| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija procesa avtomatskega nanosa 2d kod za sledenje končnim izdelkom v proizvodni liniji podjetja lek d.d.
Jan Krneža, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava proces optimizacije avtomatskega nanosa 2D kod za sledenje končnim izdelkom v proizvodnji liniji podjetja Lek d. d. Predstavljen sta sistema kanban in e-kanban ter primerjava med sistemoma. Opisan je proces zagotavljanja sledljivosti in tehnologije povezane z zagotavljanjem sledljivosti. Prikazan je pomen programske opreme za vodenje proizvodnje, povezava med njimi in princip načina vodenja proizvodnje v podjetju Lek d. d. V nalogi je predstavljen proces poteka pakiranja in različne tehnologije označevanja za sledenje končnim izdelkom, kar je predmet obravnave naloge.
Ključne besede: Kanban, e-kanban, sledljivost, sistem načrtovanja virov v podjetju, SAP, sistem za upravljanje proizvodnje, Werum, sistem za nadzor, vodnje in zbiranje podatkov, označevanje, označba tiskanje, brizgalni tisk, lasersko označevanje
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 0

2.
Analiza uvajanja strojnega vida v proizvodne sisteme
Samo Lorenčič, 2020, magistrsko delo

Opis: Strojni vid je kombinacija kompleksne strojne in programske opreme, ki stroju ali robotu omogočata zaznavanje svoje okolice oz. izdelkov na tekočem traku, s ciljem izboljšanja izvedbe proizvodnih procesov. Namen vpeljave in uporabe strojnega vida v proizvodnji je torej predvsem pospešitev delovnih operacij, povečanje kakovosti izdelkov in zmanjšanje izmeta. Namen magistrske naloge je podrobno predstaviti sestavne dele sistema strojnega vida, proces njegove vpeljave v proizvodnjo, ter njegovo vlogo v industriji 4.0. V drugem delu pa se naloga osredotoča tako na tehnološke, kot na ekonomske učinke, ki jih strojni vid prinaša industrijskim podjetjem. Na podlagi teh informacij sem predlagal korake implementacije strojnega vida v proizvodnji sistem, po katerih se lahko podjetja pri vpeljavi strojnega vida orientirajo oz. dobijo vpogled v primernost investicije glede na njihov primer.
Ključne besede: Strojni vid, optimizacija proizvodnje, tehnološki učinki, ekonomski učinki, upravljanje proizvodnje, Industrija 4.0
Objavljeno: 05.10.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Zasnova vzpostavitve sistema vitke proizvodnje in nadzora proizvodnje v podjetju TEHNIOR
Jerneja Bavdaž, Domen Šopinger, 2017, diplomsko delo

Opis: Povečanje konkurenčnosti znotraj zaostrenih tržnih pogojev je pogojeno z zagotavljanjem potrebnih kompetenc podjetja. Za doseganje teh je pomembno odstraniti vzroke izgub, ki se pojavljajo v okviru procesa delovanja. Z analizo stanja podjetja TEHNIOR smo prepoznali, kje se ti pojavljajo in prikazali smiselnost vpeljave sistema vitke proizvodnje in informacijskega sistema za upravljanje proizvodnje v podjetje. Ugotovili smo, da se izgube pojavljajo zaradi neizkoriščenosti časa, premajhne zasedenosti kapacitet in nepretočnosti informacij. Vse našteto vpliva na količino opravljenih nadur, neučinkovitost pri delu in z njo povezano količino opravljenega dela, pojavljanje reklamacij in višjo ceno izdelkov. Glede na celoto ugotovitev smo podali predlog rešitve.
Ključne besede: Vitka proizvodnja, KAIZEN, sistem nadzora, sistem za upravljanje proizvodnje, analiza stanja proizvodnega podjetja
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

4.
Primerjava metod terminskega planiranja proizvodnje
Samo Lorenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Terminiranje v proizvodnji je postopek časovnega planiranja del in virov, s ciljem optimizacije procesa proizvodnje. Namen terminiranja je zmanjšanje časa izdelave, s čimer se poveča učinkovitost proizvodnje ob zmanjšanju celotnih stroškov. Na izbiro je veliko metod terminskega planiranja, ki se med seboj lahko zelo razlikujejo, zato je vselej prisotna dilema pri izbiri najprimernejše metode za dan proces. Namen diplomske naloge je najprej predstaviti proces terminiranja na splošno, k čemur je vključen tudi ekonomski vidik. Nato pa se naloga posveča opisu pogosto uporabljenih tradicionalnih metod (poudarek na prednostnih pravilih), ter njihovi alternativi - genetskim algoritmom. Razlike med metodama so, s pomočjo primerov, opisane v zaključnem komentarju. Z implementacijo ustreznega genetskega algoritma, se lahko v določenih kompleksnih primerih skrajša terminski plan, kar pripelje do korenitega zmanjšanja proizvodnih stroškov.
Ključne besede: Terminsko planiranje proizvodnje, operativni management proizvodnje, upravljanje proizvodnje, prednostna pravila, genetski algoritmi
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 810; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
UVEDBA PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU ODEJA D.O.O.
Otmar Luznar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava uvedbo sistema za upravljanje proizvodnje v podjetju Odeja, d. o. o. in njegove povezave z obstoječim informacijskim sistemom. Namen diplomske naloge je s pomočjo analize rezultatov, doseženih v proizvodnem procesu po uvedbi sistema, potrditi uspešnost projekta, poiskati nove možnosti za izboljšanje sistema in podati predloge za izboljšave ter s tem omogočiti še boljše delovanje proizvodnega procesa v podjetju.
Ključne besede: Celovite programske rešitve, sistem za upravljanje proizvodnje, Odeja, d. o. o., SCADA sistem, namenjen nadzorovanju in krmiljenju tehnološkega procesa z računalnikom, SUO skupna učinkovitost opreme.
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA UPRAVLJANJA TVEGANJ V DEJAVNOSTI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Vesna Medoš, 2016, magistrsko delo

Opis: Upravljanje tveganj je izredno pomemben proces v delovanju vsake organizacije in je prisoten tako v finančnem kakor tudi v realnem sektorju. Podjetja so se tega procesa še posebej pričela zavedati in ga prepoznati po nastanku globalno – finančne krize v letu 2008, ki je vplivala na uspešnost poslovanja udeležencev v obeh sektorjih. Zaradi tega je izredno pomembno, da vsa tveganja pravočasno prepoznamo, sprejmemo ukrepe in jih z njimi obvladujemo ter tako pripomoremo k poslovnemu uspehu podjetja ali pa celo njegovemu obstoju. Upravljanje tveganj ni samo proces, ki prinaša stroške, temveč je tudi proces, ki vpliva na način povečevanja vrednosti podjetja. Magistrska naloga je praktično usmerjena in zasnovana na primerjalni analizi upravljanja tveganj v panogi proizvodnje električne energije. Zaradi globalne finančne krize, spremenljivih razmer na trgu električne energije, direktiv EU za izpolnjevanje kvot iz obnovljivih virov energije, je v panogi proizvodnje električne energije posebej izpostavljeno obvladovanje finančnih tveganj. V nalogi smo na osnovi objavljenih letnih poročil želeli ugotoviti razvoj upravljanja tveganj v desetletnem obdobju pri poslovanju HSE in izvesti primerjalno analizo s podjetjem iz tujine- Skupina Statkraft, s poudarkom na obvladovanju finančnih tveganj in izbiro finančnih instrumentov za njihovo obvladovanje. Obe podjetji finančna tveganja uspešno obvladujeta in uporabljata enake finančne instrumente. V primerjavi s tujim podjetjem je HSE finančnim tveganjem bolj izpostavljena, predvsem zaradi največje finančne slovenske investicije v energetiki v izgradnjo blok 6, vendar pa ga s sprejetimi ukrepi v analiziranem obdobju uspešno obvladuje. Magistrska naloga je v splošnem razdeljena na dva dela, teoretični in empirični. V teoretičnem delu na kratko podamo spoznanja s področja tveganj, posameznih vrst tveganj s poudarkom na finančnih tveganjih. V empiričnem delu pa najprej na kratko predstavimo panogo proizvodnje električne v Sloveniji in na Norveškem ter izvedemo primerjalno analizo procesa upravljanja tveganj med HSE in Skupino Statkraft. Pri tem enako kot v teoretičnem delu posebno pozornost namenimo prav finančnim tveganjem. Na koncu magistrske naloge sledi Sklep v katerem povzamemo bistvene ugotovitve, potrdimo ali ovržemo postavljeni hipotezi ter podamo smernice za prihodnost.
Ključne besede: tveganje, finančna tveganja, upravljanje s tveganje, izvedeni finančni instrumenti, panoga proizvodnje električne energije
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
OPTIMIZACIJA KRMILJENJA PROIZVODNJE PO NAROČILU
Stanka Vučko Pavleković, 2016, magistrsko delo

Opis: Proizvodnja po naročilu zaradi vedno bolj specifičnih zahtev kupcev pridobiva na pomembnosti. Zaradi same kompleksnosti proizvodnje po naročilu pa tudi načrtovanje in krmiljenje take proizvodnje velja za posebej zahtevno nalogo. V teoretičnem delu sem predstavila bistvene značilnosti krmiljenja proizvodnje kot celote in posebej proizvodnje po naročilu, z opisom prednostnih pravil za razvrščanju delovnih nalogov. V praktičnem delu sem izvedla terminiranje n delovnih nalogov na m strojih z namenom poiskati optimalno možnost razporeditve delovnih nalogov glede na uporabo različnih pravil razvrščanja. Poleg tega sem na podlagi manjšega števila delovnih nalogov na enostaven način prikazala, kakšni stroški nastajajo oz. se akumulirajo tekom časa izdelave, in sicer v dveh primerih: 1) Material sprostimo v proizvodnjo takoj, ko prispe v podjetje, ne glede na razpoložljivost kapacitet 2) Material sprostimo v delo po načelu pravočasne oskrbe (ko je predvidena obdelava za konkretni delovni nalog) – Just-in-Time. Učinkovita proizvodnja je tista, ki se je v tem času sposobna pravočasno odzvati na spremembe na tržišču, po možnosti s svojim lastnim načinom poslovanja.
Ključne besede: upravljanje proizvodnje, proizvodnja po naročilu, terminiranje, prednostna pravila, časovno-stroškovni profil
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 869; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

8.
Zasnova digitalne orodjarne
Jure Majc, 2016, specialistično delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izvedbo digitalne orodjarne po vzoru digitalne tovarne. Predstavljen model orodjarne je namišljen in avtomobilski industriji oz. livarnam predstavlja podporni člen za tlačno litje izdelkov iz alu zlitin. Vsebina naloge prikazuje možnosti povezovanja orodjarstva in informatike ob napovedih v avtomobilski industriji, načrtovanju in vodenju podjetja. Za uspešno delovanje orodjarne je potrebno zagotoviti ustrezno upravljanje s podatki in dokumenti v povezavi s številnimi programski orodji. Da bi digitalna orodjarna dejansko prešla v širšo uporabo, je ključno upoštevanje smernic, zastavljenih v okviru mednarodnih projektov za področje pametnih tovarn oz. v okviru smernic projekta Industrija 4.0.
Ključne besede: digitalna tovarna, avtomobilska industrija, orodjarstvo, upravljanje proizvodnih procesov, planiranje proizvodnje, informacijski sistem, upravljanje s podatki izdelka, baze podatkov, Industrija 4.0.
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 928; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

9.
Projektno upravljanje in vodenje naročniške proizvodnje - primer podjetja Orodjarstvo Gorjak
Sandra Vindiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Orodjarska podjetja so tipični predstavniki proizvodnih podjetij z naročniško proizvodnjo, kjer običajno šele pridobljeno naročilo sproži proizvodnjo. Zaradi specifičnih značilnosti naročniške proizvodnje so klasične metode vodenja in upravljanja proizvodnje velikokrat neuporabne. V zadnjih letih lahko v literaturi zaznamo porast razvijanja novih metodologij vodenja in upravljanja naročniške proizvodnje, pri čemer se v manjši meri omenja tudi projektno vodenje in upravljanje proizvodnje. Zaradi podobnosti med naročilom in projektom je projektno vodenje in upravljanje naročniške proizvodnje smiselno implementirati v orodjarska podjetja. Teoretični koncepti naročniške proizvodnje, novih metod in projektnega managementa so predstavljeni v prvem delu magistrske naloge. V drugem delu je predstavljeno Orodjarstvo Gorjak kot primer orodjarskega podjetja, ter procesi upravljanja in vodenja naročniške proizvodnje v Orodjarstvu Gorjak. Raziskovalni del magistrske naloge zajema opis poteka raziskave uporabe projektnega managementa v Orodjarstvu Gorjak in kritično analizo rezultatov. Ugotovitve so pokazale, da Orodjarstvo Gorjak uporablja koncept projektnega vodenja, kar pozitivno vpliva na uspešnost podjetja. Zaradi rasti podjetja in s tem povečanja kompleksnosti pa bi bilo smiselno koncept projektnega vodenja še dodatno razviti in izpopolniti. Magistrska naloga je osnova za nadaljnje raziskave, ki se lahko razširijo še na druga orodjarska podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: naročniška proizvodnja, vodenje in planiranje proizvodnje, orodjarstvo, projektni management, projektno upravljanje in vodenje
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 826; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

10.
Integracija ERP in MES sistema
Simon Oman, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava integracijo poslovnega informacijskega sistema (ERP) in sistema za upravljanje proizvodnje (MES). Podatki v ERP nastajajo kot posledica poslovnih dogodkov in so relativno majhni po obsegu in redki v primerjavi z obsegom in frekvenco podatkov v MES. Zadnje je treba zajemati in obdelovati v realnem času, medtem ko obdelava poslovnih podatkov prenese večurne zakasnitve. Raziskava je osredotočena na konkreten informacijski sistem v poslovnem okolju avtomobilske industrije. Razvit je bil programski vmesnik za dvosmerno povezavo med poslovnim informacijskim sistemom Microsoft Dynamics NAV in sistemom za upravljanje proizvodnje Hydra. Programski vmesnik smo razvili z razvojnim okoljem C/SIDE (client/server integrated development environment). Vmesnik omogoča, da podatke ERP, kot so naročila, odpoklici, prodajni nalog in delovni nalog, v standardiziranem formatu dokumenta IDoc (intermediate document) prenesemo v delovni nalog posameznega stroja, ki ga nadzira MES. Prenos iz ERP v MES lahko sproži operater ali pa programirani časovni mehanizem. S tem je minimiran čas za implementacijo kakršnekoli spremembe delovnih nalogov na strojih (npr. povečanje količine izdelave ali najhitrejša mogoča ustavitev). Tok podatkov iz smeri MES v ERP se prav tako lahko sproži na zahtevo operaterja ali pa jo krmili časovni mehanizem. Tudi v tem primeru je uporabljen standardizirani format sporočila IDoc. V sistem ERP se prenesejo vsi relevantni podatki o dogodkih na strojih, kot so izdelana količina na posameznem delovnem nalogu, časi začetka in konca operacij in spremembe stanj strojev (delovanje, zastoj, okvara). Razvita je bila tudi aplikacija, ki te podatke prenese v sistem poslovnega obveščanja (BI, business intelligence). Za vrednotenje implementirane integracije je bil uporabljen model VRM (value reference model), ki smo ga prilagodili in prenesli v sistem poslovnega obveščanja. Model VRM definira merljive kazalnike učinkovitosti v več dimenzijah. Prilagojeni model VRM v konkretnem poslovnem okolju uporablja dimenzije: pretok, stroški in sredstva. Meritve eksperimenta, ki se nanašajo na 6-mesečno uporabo razvitega vmesnika za dvosmerno povezavo sistemov ERP in MES, so pokazale izboljšave v procesu naročanja in procesu načrtovanja. Doseženi so bili naslednji prihranki: v dimenziji pretok 48 %, v dimenziji stroški 25 % in v dimenziji sredstva 29 %. Razviti mehanizem dvostranske izmenjave podatkov je učinkovit, doseženi prihranki pa v rangu napovedi. Predstavljeni predlog omogoča nadaljnje raziskave s področja integracij med sistemi ERP in sistemi MES vzdolž celote oskrbovalne verige.
Ključne besede: Integracija, Poslovni informacijski sistem, Sistem za upravljanje proizvodnje, Menedžment oskrbovalne verige, Poslovna inteligenca
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 3431; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (7,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici