| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Informacijsko organizacijski model upravljanja premoženja v finančni instituciji
Dominik Snedec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava obravnava del življenjskega cikla programske rešitve, konkretno v ciklu menjave. Vzroki za menjavo so lahko različni, le ti nam pa namreč tudi narekujejo samo dinamiko zamenjave. V konkretnem primeru se soočamo z vzroki, ki tičijo v zunanjih izvajalcih. V zelo kratkem časovnem obdobju se je zaznalo povečanje tveganja v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti s strani zunanjih izvajalcev. Zaradi tega dejstva je bilo podjetje primorano v iskanje nove programske rešitve za upravljanje premoženja in vodenja skladov. Ob iskanju nove rešitve se je podjetje soočilo z omejitvami, ki so postopek zamenjave znantno otežili. Med prvim naj omenimo način nabave. Ker podjetje spada med zavezance za javna naročila, je moralo nabavo in izbiro speljati preko sistema javnih naročil. Zakon o javnem naročanju poleg določenih prednosti v zvezi s transparentnostjo nabav prinaša tudi precej omejitev. Ena od teh omejitev je čas izvedbe samega postopka, ki pa podjetju ni bil ravno v korist. Namreč, trenutno je bil v fazi sprejetja novi zakon za vzpostavitev novega sklada, za katerega je bilo podjetje določeno kot upravljavec. Rok za vzpostavitev sklada je bil relativno kratek, zato je bilo podjetje soočeno s časovno stisko že na samem začetku. Izbira izvajalcev na slovenskem trgu je relativno majhna. Namreč iskali so ponudnika z zadostnim številom zaposlenih in visoko bonitetno oceno, kar naj bi zagotavljalo dolgoročni obstoj ponudnika na trgu, podjetju pa možnost dolgoročnega vzdrževanja programske opreme. Iz istega razloga so iskali že obstoječo programsko rešitev kot tržni produkt, s potrebnimi dodatnimi prilagoditvami za specifične delovne procese podjetja. Na podlagi informacijsko organizacijskega modela upravljanja premoženja je podjetje ob menjavi programskih rešitev sledilo cilju konsolidacije programske opreme. V nalogi torej želimo preučiti obstoječi način vpeljave nove programske rešitve za upravljanje premoženja in vodenja skladov v obravnavanem podjetju. Glede na celo vrsto zapletov, ki so oteževali izvedbo projekta, želimo preučiti, ali bi se lahko nastalim situacijam kakorkoli izognili.
Ključne besede: informacijsko organizacijski model, upravljanje premoženja, programska rešitev, analiza gap
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 889; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
STRATEŠKO UPRAVLJANJE ZNAMKE DRŽAVE SLOVENIJA - ZNAMKE 'I FEEL SLOVENIA'
Livija Kovač Kostantinovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Trženje in promocija držav sta prisotna že od časov antične Grčije, ko so si mesta prizadevala za promocijo svojih držav na olimpijskih igrah. Danes je konkurenčno tekmovanje med državami, destinacijami, regijami in mesti razen na področju športa prisotno še na drugih področjih, predvsem pa na področju turizma, gospodarstva in tujih investicij. Konkurenca med državami se z globalizacijo dodatno zaostruje, globalizacija pa hkrati pomeni tudi večjo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov. Slednje posledično predstavlja vse večjo potrebo po prepoznavnosti in razlikovanju ne samo podjetij, proizvod in storitev, temveč tudi držav. Danes imajo znamke držav ključno vlogo pri doseganju cilja želene prepoznanosti in konkurenčnega položaja držav na globalnem trgu. Strateško upravljanje znamk držav se je do pred kratkim osredotočalo predvsem na področje turizma, čeprav k imidžu države prispevajo tudi številna druga področja. Tudi raziskave, ki se nanašajo na imidž znamke države ter njen pomen in vlogo, so v preteklosti v veliki meri izvedene le za področje turizma, le maloštevilne so bile raziskave, katerih predmet je strategija upravljanja znamke države na različnih družbenih področjih. Prav tako je na voljo malo konceptualno podobnih modelov za strateško upravljanje znamk držav. Zato je fokus tega magistrskega dela na raziskavi vpliva imidža vseh sektorjev in ne le turizma na oblikovanje imidža znamke države v očeh domače in tuje javnosti ter na oblikovanju celovitega modela strateškega upravljanja znamke države za doseganje želenega imidža ustvarjene znamke države. Naša raziskava se osredotoča na znamko države, strateško upravljanje znamke države ter medsebojno razmerje in učinek med imidžem države oz. učinkom države izvora ter nakupnim vedenjem potrošnikov. V magistrskem delu je predstavljena analiza izvršene raziskave in primerjave uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav: Švice, Nemčije, Avstrije in Nove Zelandije. Pri analizi nas je zanimalo, na kakšen način so te države oblikovale lasten model strateškega upravljanja znamke države. Na osnovi analize uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav ter analize izsledkov raziskave, ki je predmet te naloge, je podan predlog modela strateškega upravljanja aktualne znamke države Slovenija ‒ znamke 'I feel Slovenia'. Nekateri koraki v modelu so prepoznani kot ključni za uspešno strateško upravljanje znamke 'I feel Slovenia', to so opredelitev identitete, kontinuirano spremljanje imidža države ter v skladu s tem izvedba aktivnosti za pozicioniranje oz. repozicioniranje države na ključnih ciljnih trgih. Raziskava, ki je del tega magistrskega dela, je izvedena na primeru državne znamke Slovenije 'I feel Slovenia', s strani vlade Republike Slovenije sprejete leta 2007. Uporaba znamke 'I feel Slovenia' je od njenega sprejetja do danes ostala zgolj delna, in sicer na področju turizma in parcialno še na nekaterih drugih področjih kot npr. v športu, implementacije pa (še) ni doživela na področjih gospodarstva, umetnosti, kulture, politike in znanosti. Izsledki raziskave 'Percepcija znamke I feel Slovenia' kažejo, da so znamko 'I feel Slovenia' najbolj intenzivno do sedaj uporabila podjetja v slovenskem turističnem gospodarstvu, njena uporaba v ostalem izvoznem delu gospodarstva pa je zanemarljiva. Imidž znamke države Slovenija je z identiteto znamke 'I feel Slovenia' v očeh tuje javnosti usklajen predvsem na področju naravnih in kulturnih danosti, manj na področju identitetnih elementov, ki se nanašajo na gospodarstvo, znanost in državo.
Ključne besede: Strateško upravljanje znamke predstavlja organiziran, sistematičen in strateški način upravljanja z znamko države, uspešno izvajan proces strateškega upravljanja znamke države pa prispeva k doseganju želenega imidža države in posledično k večji vrednosti premoženja znamke države. Strateško upravljanje znamke države lahko pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti države in doseganju želenega pozicioniranja med izbrano ciljno javnostjo. Znamka 'I feel Slovenia' trenutno še ni deležna celovitega strateškega upravljanja, saj ni upravljana na vseh ravneh države, prav tako še ni celovito in konsistentno izoblikovan opredeljen model upravljanja znamke države. Odločitev Slovenije za gradnjo in upravljanje znamke na ravni celotne države in ne samo na področju turizma je pravilna, v prihodnje pa bo potrebno upravljanje znamke izvajati na principih strateškega upravljanja s ciljem implementacije znamke na vseh ključnih področjih.
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 822; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici