1. Upravljanje kreditnega tveganja v izbrani bankiAmadeja Podlesnik, 2018, diplomsko delo Opis: Banke se zaradi svoje narave poslovanja izpostavljenosti tveganju ne morejo izogniti, kljub temu da imajo velik vpliv na kakovost njihovega delovanja. Vse banke ravno zaradi tega veliko pozornosti namenjajo obvladovanju tveganj. Med najpomembnejša vse banke na prvo mesto uvrščajo kreditno tveganje, ki predstavlja nastanek izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
Kadar banka učinkovito načrtuje obvladovanje tveganj, tako da pravočasno prepozna, meri, obvladuje ter zmanjša kreditno tveganje, lahko govorimo o uspešnem poslovanju. Rezultati se kažejo tudi v tem, da takšna banka izstopa pred konkurenco. Čeprav je sam proces obvladovanja od banke do banke različen, pa morajo vse upoštevati Zakon o bančništvu. Ključne besede: banka, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, posojilojemalec, upravljanje kreditnega tveganja Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 1138; Prenosov: 115 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. KREDITNO TVEGANJE V BANKIPetra Mazalović, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Banke so finančni posrednik na finančnem trgu. Naloga bank je, da skrbijo za stabilnost finančnega sistema. Stabilen finančni sistem z učinkovitim finančnim posredništvom spodbuja gospodarsko rast. Naloga banke je, da učinkovito razporeja finančne vire in pravočasno zazna, meri in ocenjuje finančna tveganja, ki jim je pri financiranju izpostavljena.
Za objektivno ugotavljanje kreditne sposobnosti mora banka pred odločanjem o kreditu imeti na voljo vrsto ustrezno obdelanih in pripravljenih podatkov in informacij. Za spremljanje odobrenih kreditov pa mora kreditna mapa poleg teh podatkov in informacij vsebovati še podatke o znesku in pogojih odobrenega kredita, instrumentih zavarovanja, tekočem poravnavanju obveznosti ipd.
Seveda pa je najpomembnejši proces odobravanja kreditov ocena kreditne sposobnosti in splošne bonitete poslovanja kreditojemalca in ocena dogovorjenih instrumentov zavarovanja odplačila obstoječih terjatev ter podatki in informacije o naravi posla in glavni dejavnosti dolžnika.
Zato je nujno tesno sodelovanje banke in komitenta banke. Nujno ni le sodelovanje ob odobravanju kredita, temveč tudi med letom pri pregledih poslovanja komitenta, ko se tudi oceni možnosti dodatnega sodelovanja med banko in komitentom. Zato je treba medsebojne koristi in obveznosti uskladiti, da so optimalne tako za banko kot za komitenta.
V diplomskem delu smo se osredotočili na kreditno tveganje, ki je pri poslovanju bank neizogibno. Analizirali smo vpliv finančnih in nefinančnih podatkov podjetja na njegovo bonitetno oceno. Predpostavili smo, da bi z bonitetno oceno dobili informacijo o načinu poslovanja podjetja, ki bi lahko bila v pomoč pri ocenjevanju komitentove kreditne sposobnosti. V diplomskem delu smo opisali kreditni proces v NLB d.d. od vloge komitenta do poplačila kredita ali pa izterjave ali odpisa kredita v primeru nevračila kredita. Nameravali smo vključiti tudi praktične primere, vendar zaradi poslovne skrivnosti nismo dobili ustreznih podatkov. Ključne besede: banka, kreditno tveganje, bonitetna ocena, kreditni proces, kreditna sposobnost, upravljanje kreditnega tveganja Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 2021; Prenosov: 286 Celotno besedilo (727,60 KB) |
3. KREDITNO TVEGANJE IN ZAVAROVANJEKsenja Koprivšek, 2013, diplomsko delo Opis: Finančni trg teorija običajno deli na trg kapitala in trg denarja. Vendar pa v praksi deluje še eden, njima enakovreden trg, kreditni trg, ki vključuje ves bančni sektor. Kreditno tveganje je eno temeljnih in tudi eno najstarejših tveganj s katerimi se banke srečujejo pri svojem poslovanju. To je tveganje, ki predstavlja možnost, kreditojemalec ne bo hotel ali mogel poravnati svojih kreditnih obveznosti do kreditodajalca. Da bi bilo kreditno tveganje čim manjše, imajo banke razvit cel sistem oziroma politiko rokovanja s kreditnim tveganjem. Upravljanje kreditnega tveganja v prvi fazi zajema ocenjevanje oziroma merjenje kreditnega tveganja, v okviru katere se oceni kreditna sposobnost oziroma boniteta kreditojemalca ter višina kredita in doba kreditiranja. Identifikaciji in merjenju kreditnega tveganja sledi faza obvladovanja kreditnega tveganja v kateri se kreditno tveganje spremlja. Pri vzpostavitvi funkcije obvladovanja kreditnih tveganj je pomembno, da se zagotovi njena neodvisnost in pristojnost. Zadnjo fazo predstavlja nadzor kredita, v kateri banka konstantno spremlja tako stanje kreditne sposobnosti kreditojemalca kot tudi zavarovanje kredita, ki ga je določila v predhodnji fazi.
Zavarovanje pred kreditnim tveganjem sega daleč v zgodovino. Kreditno zavarovanje je način, s katerim banke zmanjšajo kreditno tveganje. Ločimo med stvarnimi in osebnimi kreditnimi zavarovanji. Stvarna kreditna zavarovanja delimo na kreditna zavarovanja na nepremičninah (hipoteka, zemljiški dolg, ...), na premičninah in na pravicah. Med osebna pa uvrščamo poroštvo, bančno garancijo in zavarovanje kredita pri zavarovalnici. Najpogosteje se pri zavarovanju kreditov uporabljajo hipoteka, menica, depoziti, zavarovanje pri zavarovalnici, poroštvo, ... Banka instrument zavarovanja izbere glede na tveganost naložbe. Pametno, predvsem pa primerno izbran instrument znižuje kreditno tveganje na minimum.
Strategija in procesi upravljanja s tveganji ter struktura in organizacija funkcij upravljanja s tveganji predstavljajo bistvo dobre politike rokovanja s kreditnimi tveganji. Takšno, dobro, politiko vodi tudi Banka Celje d.d., ki pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja in je aktivna na področju kreditnega poslovanja tako doma kot v tujini. Banka Celje svoje kreditne naložbe usmerja k manj tveganim komitentom, dejavnostim in državam. Izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanja kreditnih terjatev. Ključne besede: kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje kreditnega tveganja, instrumenti zavarovanja, Banka Celje d.d Objavljeno v DKUM: 11.11.2013; Ogledov: 2773; Prenosov: 445 Celotno besedilo (610,81 KB) |