1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Upravljanje konfiguracije kot podlaga za izboljšanje programskega procesa : magistrsko deloUroš Sajko, 2002, magistrsko delo Opis: Danes uporabniki zahtevajo vedno več od programske opreme, kar postavljajo pred razvijalce programske opreme zahteve, ki jim nikakor ne bi bili kos brez dobrega upravljanja konfiguracije. V magistrskem delu smo predstavili postopke upravljanja konfiguracije in prednosti predstavljenih postopkov. Opozorili smo na probleme, pri katerih je potrebno biti pri upravljanju konfiguracije še posebej pozoren. V raziskavi smo poglobljeno iskali načine za razširitev procesov upravljanja konfiguracije z namenom, da bi zadostili kar največjemu številu predlaganih aktivnosti v standardu SEI CMMI-SE/SW. V raziskavi predlagamo razširitev orodij z vgrajevanjem atributov. Ocenili smo, da lahko z vgrajevanjem atributov v orodja za upravljanje konfiguracije v veliki meri izboljšamo programski proces.
Ključne besede: upravljanje konfiguracije, zagotavljanje kakovosti, ClearCase, SEI CMMI standard, programski procesi
Objavljeno: 17.04.2008; Ogledov: 2993; Prenosov: 227
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Ocenjevanje uspešnosti dela policijske organizacije : diplomsko deloVlado Ščavničar, 2009, diplomsko delo Ključne besede: policija, policijsko delo, organiziranost, ocenjevanje uspešnosti, modeli odličnosti, model CAF, upravljanje kakovosti, diplomske naloge
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 1929; Prenosov: 246
Celotno besedilo (512,17 KB) |
9. Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvuDarko Zupanc, 2010, doktorska disertacija Opis: Organizacije naj bi imele postavljene jasne cilje kakovosti, upravljanje sistema in odločanje na različnih nivojih naj bi temeljilo na analizah in relevantnih podatkih. Tradicionalni vzgojno-izobraževalni sistemi in šolske prakse pogosto ne sledijo tem zahtevam.
Načrtovanje v šolstvu ne more temeljiti zgolj na naštevanju učnih vsebin in metod, ampak mora biti usmerjeno učno-ciljno. Kurikul že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt, presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja. Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost učnih ciljev. Kurikul se obravnava na treh ravneh: načrtovani, izvedbeni in še posebej doseženi kurikul, kjer se preverja v učnem procesu dosežene merljive učne cilje. V šolskem sistemu je potrebno opredeliti standarde znanja. Opisovanje vsebinskih standardov znanja (ang. content standards) ni dovolj. Z nacionalnimi preizkusi znanja in/ali državnimi izpiti je potrebno umeriti standarde dosežkov (ang. performance standards). V šolskih sistemih z državnimi izpiti, kot je v Sloveniji matura, ali drugimi oblikami nacionalnih preverjanj znanja se dosežke poleg certificiranja lahko uporabi za povratno informacijo učiteljem, šolam in drugim strokovnjakom. Tako pridobljeni rezultati sumativnega (zbirnega) preverjanja znanja se lahko uporabijo za načrtovanje učiteljevega dela v prihodnje in za poučevanje naslednjih generacij učencev; to se opredeli kot drugi nivo formativnega preverjanja znanja. Namen formativnega preverjanja je, da se ugotovi katere prilagoditve, dopolnitve in usmeritve pri poučevanju in učenju so potrebne, ko se znanje še oblikuje (formira). Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja kot orodje upravljanja v šolstvu lahko na dolgi rok sistematično vodi k izboljšavam pri poučevanju, večji učinkovitosti in managementu kakovosti.
Disertacija v empiričnem delu opisuje razvoj, zgradbo in zmožnosti Orodja za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole, slovenskega sistema povratnih informacij za šole (ang. School Performance Feedback System). Z razvojnim in raziskovalnim delom, je bila kot nadgradnja razvito Orodje za upravljanje v šolstvu, kot prispevek k razvoju managementa kakovosti v šolskih sistemih z zunanjim preverjanjem znanja. Disertacija vsebuje rezultate in izsledke več raziskav:
· Prikaz zgolj enega kazalca lahko ustvarja zmotno predstavo o uspešnosti šole pri pripravi in usposabljanju dijakov za maturo.
· Pri izbiri maturitetnih predmetov pride do pomembnih razlik med predmeti; naravoslovne predmete izbirajo dijaki z višjim doseženim splošnim znanjem, družboslovne predmete pa dijaki z nižjim doseženim splošnim znanjem.
· Šola oz. oddelki na šoli po dosežkih v znanju med predmeti niso homogeni; niso enako uspešni pri vseh šolskih predmetih. Šola oz. oddelek na šoli je pri enem od predmetov lahko nadpovprečno uspešen, pri drugem pa podpovprečno.
· V nekaj zaporednih letih na šoli lahko pride do pomembnih sprememb v splošnem uspehu zaradi variabilnosti v dosežkih pri posameznih predmetih.
· Poleg variabilnosti dosežkov v splošnem uspehu in/ali pri posameznem predmetu med šolami je enako pomembna tudi variabilnost dosežkov splošnega uspeha in/ali variabilnost dosežkov pri posameznem predmetu med oddelki znotraj šole.
· Pri izključno eksterno ocenjenih delih izpitov se fantje pri ocenjevanju doseženega znanja in spretnosti približajo dekletom in jih lahko celo presežejo.
· Dodeljene učiteljeve točke za interne dele izpitov so pri nekaterih predmetih v povprečju bližajo maksimalni vrednosti in se iz leta v leto povečujejo. Ta pojav se lahko opredeli kot inflacija ocen.
Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu se lahko uporablja pri ekspertnem vodenju nacionalnih šolskih politik (državni nivo), na nivoju šolskega managementa (ravnateljev) in v svetih šol v okviru managementa kakovosti (šolski nivo), na nivoju strokovnih aktivov in predmetnih učiteljev kot vodij
Ključne besede: standardi znanja v izobraževanju, kurikul, sumativno preverjanje znanja, dosežki učenca, kakovost v izobraževanju, orodje za upravljanje, orodja managementa kakovosti, učinkovitost v izobraževanju, samoevalvacija, izboljšave v šolstvu, stalno izboljševanje, analiza variabilnosti, s podatki podprto odločanje, podatki o doseženem znanju, sistem povratnih informacij v šolstvu
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 3599; Prenosov: 282
Celotno besedilo (3,00 MB) |
10. MODEL IMPLEMENTACIJE DIREKTIV ZA IT V ŽIVLJENJSKEM CIKLU PROGRAMSKE OPREMESergej Kovač, 2010, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv direktiv za IT v življenjskem ciklu programske opreme. Kratko so predstavljeni modeli razvoja programske opreme. Podan je pregled direktiv regulatornih organov FDA in EMA, standarda ISO12207 in priporočil GAMP na področju farmacevtske industrije in njihov vpliv na življenjski cikel informacijskega sistema. Direktive FDA so najstrožje direktive, ki predpisujejo delovanje posameznih informacijskih sistemov v farmacevtskem okolju. EMA je evropski regulatorni organ, ki v večini povzema direktive FDA prilagojene evropskemu tržišču.Predstavljen je nabor konceptov in praks za razvoj in podporo IT operacij ITIL. Za konkretno podjetje je izdelana primerjava klasifikacij informacijskih sistemov po direktivah in klasifikacija po korporacijskih pravilih. Ta primerjava omogoča enostavnejše sledenje zahtevam regulatornih organov, ki so povezane z razvojem in vzdrževanjem informacijskih sistemov. Podani predlogi za izboljšave trenutno vpeljanega življenjskega cikla informacijskega sistema so neposredno povezani z izpolnjevanjem zahtev obravnavanih direktiv za IT v farmacevtski industriji.
Ključne besede: Življenjski cikel razvoja programske opreme, Regulatorni organ, FDA, EMA, Upravljanje kakovosti, Validacija IS
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2059; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,32 MB) |
