| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki Sloveniji
Boštjan Ban, 2020, magistrsko delo

Opis: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Ključne besede: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Detektivska dejavnost in upravičenost nadzorovanja zaposlenih
2020, strokovna monografija

Opis: V Sloveniji je opazen izrazit porast potrebe po storitvah na področju detektivske dejavnosti, kar je posledica več faktorjev; na eni strani pereč problem absentizma na delovnem mestu, ki se mnogokrat odraža tudi v slabših poslovnih rezultatih, hkrati pa delodajalci na podlagi svojih pravic vse večkrat posegajo po zakonitih in nezakonitih oblikah nadzora zaposlenih. Z naraščanjem povpraševanja po storitvah, se povečuje tudi število nadzorov, ki so na meji zakonitosti. Problem projekta je predstavljalo oblikovanje predloga načina odločanja za nadzor nad zaposlenimi ob potencialni kršitvi delovnopravne zakonodaje, ki je predstavljen v priročniku za naročnike in omogoča prepoznavanje in analizo kompetenc posameznikov, ki izvajajo storitve v okviru detektivske dejavnosti. Naročnik bo pregledal njegove pravice in dolžnosti ob tem pa uvidel tudi možnost vključitve detektivov: ali naj jih nadzira sam kot delodajalec ali jih nadzira oseba, ki ima potrebne kompetence ter deluje na podlagi zakonskih upravičenj.
Ključne besede: detektivska dejavnost, nadzor, detektiv, detektivske storitve, upravičenja
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 35
URL Povezava na datoteko

3.
Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami
Sanja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno: 24.04.2019; Ogledov: 870; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
Analiza in primerjava detektivske dejavnosti med Slovenijo, Nemčijo in Združenimi državami Amerike
Maša Nered, 2019, diplomsko delo

Opis: Detektivska dejavnost je v Sloveniji urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), v katerem je na enem mestu strnjen celosten nabor pravic, dolžnosti, upravičenj in omejitev detektiva in predpisano obvezno usposabljanje kandidatov za detektive pred pridobitvijo licence. Usposabljanje, bodisi obvezno ali neobvezno, je pomembno za delo detektiva, vendar pa je za uspešnost detektivskega dela bistveno, da je zastavljeno smiselno in temelji tudi na zadostnem praktičnem delu, pri katerem si posameznik pridobiva izkušnje iz stvarnih primerov. Kljub temu da se v izbranih državah razlikujejo zahteve za pridobitev licence, predpisano usposabljanje, pa tudi nabor upravičenj, je skupno vsem, da vsa upravičenja niso rezervirana za uporabo zgolj detektivom, temveč lahko nekatera uporablja prav vsak, ki želi potešiti svojo raziskovalno žilico. Detektivi v Nemčiji, Sloveniji in ZDA po enakih standardih razlikujejo zaseben prostor od javnega, kjer lahko pod določenimi pogoji uporabljajo nekatera upravičenja. Vendar pa z vidika posega v pravico do zasebnosti ugotovimo, da se le-ta v Sloveniji in Nemčiji obravnava kot zavarovana temeljna človekova pravica, medtem ko je pravica do zasebnosti v ZDA precej bolj ohlapno zajeta in dopušča detektivom po evropskih standardih nekatere nedopustne možnosti. Kljub razlikam v velikosti držav, njihovi gospodarski moči in izkušenosti na področju detektivske dejavnosti se Slovenija z najkrajšo zgodovino detektivstva brez dvoma lahko pohvali z zavidljivo zakonsko ureditvijo detektivske dejavnosti. Vendar pa se na področju usposabljanja in upravičenj detektiva porajajo dvomi o učinkovitosti in smiselnosti ter težijo k dopolnitvam in korekcijam. S tem pa se lahko detektivska dejavnost postavi še na višjo raven in morebiti detektivi sčasoma zavzamejo višji položaj v družbi.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivska dejavnost, usposabljanje, detektivska upravičenja
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Zakonitost posegov v zasebnost z vidika Zakona o detektivski dejavnosti
Tjaša Kos, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji in obravnava meje dovoljenih posegov v zasebnost posameznika s strani detektivov. Predmet diplomske naloge je obravnavan z vidika upoštevanja ustavnosti, zakonitosti, dovoljenosti ter upravičenosti posegov v ustavno pravico do zasebnosti. Temeljna pravica posameznika je pravica do zasebnosti, v katero je dovoljen poseg na podlagi Ustave Republike Slovenije, ob upoštevanju vseh pravnih predpisov, ki urejajo to področje. Diplomsko delo obravnava tudi sodno prakso glede (ne)dovoljenih posegov v zasebnost ter prikazuje omejitve in dileme pri samem izvajanju detektivske dejavnosti. Ljudje so se odločili, da bodo odstopili del svojih pravic v zameno za večjo varnost. Kako določiti mejo, kjer ne prihaja do prekoračitve posegov s strani detektivov in se približati ustreznemu razmerju med učinkovitostjo njihovega dela in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin? Posegi v zasebnost kot upravičenje detektivov na eni strani in sočasno varovanje človekovih pravic, zlasti pravica do zasebnosti, na drugi strani, predstavlja določeno dualnost. Gre za razmerje med varnostjo in svobodo oziroma ustavno pravico naročnika do pridobitve dokazov in ustavno pravico posameznika do zasebnosti. Pravica do zasebnosti se lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Detektivova poglavitna naloga je, da na podlagi pooblastila naročnika izvaja svoja upravičenja in svoje ugotovitve ter dokaze zgolj preda naročniku. Detektivi tako sami ne smejo presojati, kaj je pravilno in kaj ne, v zvezi z uporabo upravičenj pa jim je prepovedano vse, kar v zakonu ni izrecno dovoljeno.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, pravno varstvo, detektivska dejavnost, upravičenja, načelo zakonitosti, zakonske prepovedi detektivov
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 734; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (566,69 KB)

6.
RAZLIČNI VIDIKI NADOMESTIL ZA DELNICE PREVZETE DRUŽBE V POVEZAVI S SPREMINJANJEM OSNOVNEGA KAPITALA PRI PRIPOJITVAH DELNIŠKIH DRUŽB
Robert Pritržnik, 2011, magistrsko delo

Opis: Pravna ureditev pripojitev sledi dvema načeloma in sicer načelu ohranjanja kapitala in načelu nespremenjenega premoženjskega položaja delničarjev. Glavne ključne točke tega dela so: spreminjanje osnovnega kapitala referenčnih družb pri pripojitvi d.d., določitev menjalnega razmerja in zagotovitev premoženjskega upravičenja za delnice prevzete družbe. Pri pripojitvah lahko pride do povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe, čemur pa ni vedno tako (kar je jasno vidno že iz dikcije ZGD-1) saj zakon v določenih primerih dopušča tudi druge vire zagotovitve premoženjskega upravičenja. ZGD-1 pravzaprav sploh ne »govori« o tem kdaj naj bi oz. prevzemna družba naj ne bi povečala svojega osnovnega kapitala temveč določa primere, ko se delnice zaradi pripojitve ne smejo zagotoviti. Poleg te splošne prepovedi pa obstoječa zakonodaja določa še t.i. izbirno upravičenje glede zagotovitve delnic zaradi pripojitve oz. povečanja osnovnega kapitala. ZGD-1 določa tudi druge oblike premoženjskih upravičenj (denarno doplačilo, dodatno denarno doplačilo, denarna odpravnina) s katerimi uresničuje načelo nespremenjenega premoženjskega položaja. Tudi pri zagotovitvi le-teh ni moč govoriti o brezpogojni povezanosti med zagotovitvijo in povečanjem osnovnega kapitala. Tako se (po eni strani) lahko povečanje osnovnega kapitala uporabi (kot vir zagotovitve) za samo določene vrste premoženjskih upravičenj, po drugi strani pa lahko prevzemna družba tudi če ne poveča svojega osnovnega kapitala, zagotavlja nekatere oblike premoženjskih upravičenj (tudi) iz drugih virov. Od ekonomskih vrednosti in posledično menjalnega razmerja udeleženih družb je odvisna usoda oz. število delnic (oz. višina nadomestila), ki jih prejme delničar prevzete družbe in pa tudi končna višina povečanja osnovnega kapitala. Ekonomsko vrednotenje in posledično menjalno razmerje pa lahko vpliva tudi na samo vrsto premoženjskega upravičenja. Pri zagotavljanju posameznih oblik premoženjskih upravičenj za delnice prevzete družbe lahko pride do različnih posledic, ki lahko rezultirajo npr. v povečanju števila delničarjev prevzemne družbe, spreminjanju kategorij kapitala v bilanci prevzemne družbe, zmanjšanju denarnih sredstev, izstopu nekaterih delničarjev itd. Pri pripojitvah pa lahko kljub implementirani davčni nevtralnosti pride tudi do različnih davčnih posledic, ki se lahko odražajo tako na strani udeleženih družb kot na strani delničarjev teh družb. Pri pripojitvi pride načeloma do zamenjave delnic pri katerih se davčna nevtralnost zagotavlja bodisi s sistemom odloga ugotavljanja davčne obveznosti (fizične osebe) bodisi s sistemom vrednotenja prejema delnic prevzemne družbe (pravne osebe). Če pri delnicah načeloma ne pride do obdavčitve, saj pri tem (sploh) ne gre za denarni tok oz. pri tem ne pride do pridobitve »vira« iz katerega bi zavezanec lahko (sploh) plačal davek, pa pri ostalih oblikah premoženjskih upravičenj pogosteje pride do obdavčitve. Pri prejemu enake višine, v korporacijski zakonodaji v jedru enako oz. podobno poimenovanega premoženjskega upravičenja (denarnega doplačila) lahko pride zaradi razloga oz. primera zagotovitve (nezaokroženo menjalno razmerje ali izguba posebne pravice) tudi do različne (enkrat večje oz. manjše) davčne obveznosti. Na višino davčne obveznosti pa tako ne vplivata samo vrsta denarnega doplačila in višina, temveč denimo tudi obdobje imetništva delnic oz. posebnih pravic v prevzeti družbi. Na področju statusnih preoblikovanj je v slovenskem pravnem redu moč opaziti dobro povezanost oz. usklajenost korporacijske, bilančne in davčne zakonodaje. Ključ za razumevanje teh določb je v pravilni interpretaciji instituta univerzalnega pravnega nasledstva, ki je »temelj« davčne nevtralnosti pri posameznih oblikah statusnih preoblikovanj.
Ključne besede: Statusna preoblikovanja, pripojitve, prevzemna in prevzeta družba, nadomestila za delnice prevzete družbe, premoženjska upravičenja za delnice prevzete družbe, ekonomsko vrednotenje družb, metode cenitve družb, metoda poštene tržne vrednosti, metoda čiste vrednosti sredstev, metoda diskontiranih bodočih donosov, problemi ekonomskega vrednotenja družb, pomembnost pravilne določitve menjalnega razmerja, zagotovitev premoženjskega upravičenja iz naslova lastnih delnic in / ali iz naslova poveča
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 3461; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
VARSTVO OKOLJA IN PROST PRETOK BLAGA V EVROPSKI UNIJI
Maja Klimež, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so analizirane sinergije med prostim pretokom blaga in varstvom okolja. Varstvo okolja je že dalj časa priznano kot razlog, na podlagi katerega je mogoče opravičiti odstopanja od pravil o prostem pretoku blaga v Evropski uniji, kljub temu da varstvo okolja ni bilo omenjeno v Rimski pogodbi. Precejšen prispevek razvoju prava varstva okolja je dalo Sodišče Evropske unije, ko je varstvo okolja označilo kot bistven cilj Evropske unije ter kasneje jasno izjavilo, da je varstvo okolja ena izmed obveznih zahtev. Kljub temu, da si cilji varstva okolja in prostega pretoka blaga nasprotujejo, v diplomski nalogi dokazujem, da se jih da povezati in uravnotežiti.
Ključne besede: Evropska unija, varstvo okolja, prost pretok blaga, ovire prostemu pretoku blaga, objektivna upravičenja, odpadna embalaža.
Objavljeno: 19.04.2010; Ogledov: 2570; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (432,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici