| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 310
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančna preiskava FURSA [i. e. FURS-a] : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jan Šober, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti način delovanja Finančne uprave Republike Slovenije, s fokusom na finančni preiskavi ter bralcem približati, kako izgledajo finančne preiskave in sam postopek inšpekcijskega nadzora. V ta namen je najprej predstavljena zgodovina carinske in davčne uprave, ker sta danes ti dve upravi združeni v eno enoto, današnjo Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Nadalje je predstavljena Finančna uprava Republike Slovenije; enoten državni organ, ki deluje na področju davkov, ureja naloge inšpekcijskega nadzora ter pravilnosti in pravočasnega izvrševanja davčnih in drugih obveznosti, nadzor nad vnosom, iznosom in tranzitom blaga, finančnega nadzora, finančne preiskave in ostalih nalog. Od leta 2014 Finančna uprava deluje kot enoten organ v sestavi Ministrstva za finance. Diplomska naloga je osredotočena na delovanje Finančne uprave, opravljanje finančnega nadzora in finančne preiskave. Z spremembo Zakona o finančni upravi, je izboljšana učinkovitost in delovanje finančne uprave. V diplomski nalogi so navedene spremembe zakona, ki so bile predlagane s strani državnega zbora in so vplivale na uspešnost in učinkovitost delovanja finančne uprave. Finančno preiskavo je možno izvesti tudi, če obstaja samo sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim se kršijo predpisi Finančne uprave, ker so naloge FURS-a da omejuje gospodarsko kriminaliteto. Opisani so postopki, ki jih mora davčni organ omogočiti, da se izvede finančna preiskava nad stranko. Po drugi strani, pa mora biti stranki tekom inšpekcijskega nadzora omogočeno, da izpodbija dokaze pridobljene v finančni preiskavi. V diplomski nalogi so preučevani tudi primeri finančnih preiskav FURS-a in podane ugotovitve.
Ključne besede: finančne preiskave, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), finance, finančni nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Primerjava kadrov in nalog občinske uprave, občinskih organov in režijskega obrata občine bohinj v obdobju 2014-2022
Mitja Arh, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava primerjavo kadrov in nalog občinske uprave, občinskih organov ter Režijskega obrata Občine Bohinj. V diplomski nalogi smo primerjali število zaposlenih na občinski upravi Občine Bohinj ter zaposlenih na Režijskem obratu, njihovo izobrazbeno strukturo. Zanimalo nas je, kako je občina v letih od 2014 do 2022 skrbela za napredovanje zaposlenih, kako je bila plačana delovna uspešnost delavcev ter kako je občina poskrbela za nadaljnja izobraževanja in izpopolnjevanja svojih zaposlenih. Raziskali in ugotovili smo, kakšne naloge in dela so bila namenjena določenim izobrazbenim strukturam v občini, koliko ljudi je delalo na posameznih področjih in kakšen je bil trend zaposlovanja v letih 2014 do 2022. Opravili smo tudi anketo o zadovoljstvu trenutno zaposlenih uslužbencev na občinski upravi Občine Bohinj in zaposlenih uslužbencev in vodij posameznih sektorjev na Režijskem obratu Občine Bohinj, s katero smo ugotovili, na katerih področjih dela so zaposleni delavci, katerih seminarjev in usposabljanj so se v teh letih udeleževali, kako pogosto so se udeleževali seminarjev in usposabljanj, kdo jih je nanje napotil, ali jih je udeležba na seminarjih motivirala za nadaljnje delo in če jim je koristila pri delu, ki so ga opravljali.
Ključne besede: kadri, občinska uprava, seminarji, Režijski obrat, Občina Bohinj
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 221; Prenosov: 28  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Javna naročila in korupcija v javni upravi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jon Bostič Sluga, 2023, diplomsko delo

Opis: Korupcija na splošno predstavlja velike težave v gospodarstvu, upravi države in državnemu proračunu. Vzrokov za nastanek korupcije je več. Največkrat gre za pohlep po večanju lastnega premoženja, ljudje strmijo v prihodnost in si nabirajo rezerve na več področjih, ki jih bodo izkoristili kasneje. Želja po vse večjih dobičkih vodi takšne ljudi v propad, toda to ljudi ne ustavi, da bi s takšnim početjem prenehali ali pa z njim sploh ne bi pričeli. Poleg pohlepa v korupcijo vodijo želja po moči, obvladovanju pomembnih področij v državi, tekmovanje za politična mesta. Politične stranke s svojim kadrom vplivajo na rezultate javnih razpisov, prilagajajo zakonodajo, ki gre v prid le peščici, in poskrbijo, da sebi omogočijo boljši jutri. Korupcija pri javnih naročilih je eden največjih problemov zaznavanja le-te zaradi vseh zakonov, postopkov in določil, ki se jih je treba držati pri izvajanju javnega naročila. Poznanstva in usluge vodijo do visokih položajev, vse skupaj pa je le tekma za ponudnike, kdo bo izvajal storitve za velikega povpraševalca. Večji kot je projekt, več kot je zahtevanih postopkov pri izvedbi, tem večje so možnosti, da bo prišlo do korupcije. Nemogoče je nadzorovati vse vpletene ljudi pri velikih projektih, saj je v njih je vpetih toliko različnih oseb, da se niti ne ve, koliko jih je vse skupaj, ter koliko jih v ozadju stoji za njimi. Najhuje pa je nezavedanje, da s takšnim početjem ljudje rušijo moč države, njeno sposobnost pri izpolnjevanju potrebnih nalog in sposobnost priprave na prihodnost. Vsako leto se srečujemo s podobnimi številkami izgube denarja, za katerega ni razlage, kje je bil porabljen. Varnostni organi dnevno preiskujejo področja in poskušajo odkriti krivce za korupcijo, toda večkrat je konec neuspešen, pot se zaključi, sledi naprej več ni. Naloga vseh državljanov bi morala biti odgovorno ravnanje z državnimi resursi, ne pa z načrtovanjem, kje se bo ponudila možnost protipravne pridobitve premoženja.
Ključne besede: korupcija, javna naročila, državne službe, javna uprava, denar
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 177; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

4.
Javna naročila in korupcija : magistrsko delo
Adriana Gjergjek, 2023, magistrsko delo

Opis: Od delovanja javnega sektorja je odvisen razvoj in zagotavljanje trajnostne gospodarske blaginje, socialne kohezije in dobrega počutja ljudi. Eno najpomembnejših področij delovanja javnega sektorja je področje javnih naročil, ki predstavlja pomemben del proračuna Evropske Unije, državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti, kar pomeni, da je od njega odvisna gospodarska rast ali BDP. Zato ga lahko definiramo kot ključnega akterja pri zagotavljanju države blaginje in pravne države. Zaradi pomembnosti prispevanja k razvoju gospodarstva in s tem povezane težnje po dobrem življenjskem standardu je pomembno, da delovanje sistema javnega naročanja temelji na integritetnem ravnanju javnega sektorja. Ne glede na to, da ima Slovenija vsa področja delovanja skrbno pravno regulirana in vseskozi teži k implementaciji EU standardov ter skladno s tem dopolnjuje predhodno zakonodajo, prihaja v praksi do težav pri zagotavljanju ustreznega in učinkovitega nadzora nad razpolaganjem javnih financ ter delovanju sistema javnega naročanja. Slednje potrjujejo primer nabave respiratorjev za čas vladanja pandemije COVID-19 leta 2020, neučinkovito delovanje informacijskega sistema največje slovenske zdravstvene ustanove UKC Ljubljana ter problematiko nespametnih gradenj bioplinarn po Sloveniji, še posebej delovanje bioplinarne ECOS v Lendavi. Pregled literature in opravljene študije primerov je pokazal, da je področje javnih naročil eno od ključnih žariščnih točk, ki je zaradi pomembnosti in vsebnosti visokih denarnih vrednosti zelo ranljivo in mamljivo za izvedbo koruptivnih dejanj, pri čemer je posebej ranljiva predrazpisna faza. Povezanost politike, korupcije in gospodarstva, tesne prijateljske vezi ter vplivi iz ozadja predstavljajo glavni razlog za izvedbo koruptivnih dejanj v postopkih javnega naročanja. Zaradi tega mnoga dejanja ne glede na povzročeno škodo ostanejo nekaznovana, skrita očem javnosti in po določenem času pozabljena, kot da se sploh niso zgodila, glavni akterji pa še naprej ostajajo na najvišjih državnih položajih.
Ključne besede: javna naročila, javna uprava, korupcija, zakonodaja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Davčno ugotavljanje izvora premoženja
Maja Šega, 2022, diplomsko delo

Opis: Ugotavljanje izvora premoženja v Sloveniji temelji na Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki opredeljuje možnost uvedbe postopka finančne preiskave in možnost odvzema premoženja nezakonitega izvora. S finančno preiskavo se odkrijejo premalo obračunane dajatve ali druge nepravilnosti, prav tako dobimo s finančno preiskavo potrebne podatke za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora ali pa podatke o začasnem zavarovanju odvzema. Namen finančnih preiskav je tako preprečevanje in zaviranje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. To se v Republiki Sloveniji zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so takšno premoženje pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti premoženja. Finančna preiskava, ki jo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije je opredeljena v 100. členu Zakona o finančni upravi. FURS izvaja finančne preiskave, ki se usmerjajo v odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitih dejavnosti ter kršitev predpisov. FURS v okviru finančnih preiskav sodeluje tudi z Državnim tožilstvom, policijo, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Komisijo za preprečevanje korupcije. Glavni predmet finančnih preiskav predstavlja odkrivanje tihotapskih mrež, utaje DDV, nadzori nad davkom o dohodku pravnih oseb, odkrivanje nezakonitega premoženja itd. FURS sam opredeli kdaj gre za visoko ogroženost varnosti države ali pa za ogroženost finančnega interesa Republike Slovenije, in na podlagi vsakega individualnega primera presodi ali je potrebna sprožitev postopka finančne preiskave. Finančna uprava Republike Slovenije pa pri svojem delovanju sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami kot so Europol, Eurojust in Eurofisc.
Ključne besede: Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Finanačna uprava Republike Slovenije, odvzem premoženja nezakonitega izvora, mednarodne institucije, odvzem premoženja, diplomsko delo
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 526; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Ozaveščenost o informacijski varnosti v Policijski upravi Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tina Dušek, 2022, diplomsko delo

Opis: Informacijska varnost je dandanes vpeta v vsak del našega življenja. Marsikdo informacijsko varnost dojema samo kot del organizacije, dejansko pa se kaže, da je pomembna tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Vsak proces dela, v katerega je vključen človek, je praktično dodobra določen in definiran, vendar pa ko preidemo na področje informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) pa ni nujno da je vedno tako. Ker pa je človek v večini pogledov delovanja najšibkejši člen, je potreben toliko večji poudarek na področju informacijske varnosti. V diplomskem delu smo tako preko anketne raziskave dobili vpogled kakšna je ozaveščenost o informacijski varnosti v Policijski upravi Ljubljana. Anketa se je navezovala na šest sklopov, ki so se nanašali tako na znanje in vedenje o informacijski varnosti, na poznavanja področja gesel, ozaveščenost glede uporabe interneta, uporabo elektronske pošte ter ozaveščenost o varovanju zaupnih (varovanih) podatkov policije. Potrdili smo dve hipotezi glede dobrega znanja in ozaveščenosti o informacijski varnosti in dobra ozaveščenost o varovanju zaupnih podatkov ter ovrgli eno hipotezo, ki se je nanašala na to, da obstaja razlika o ozaveščenosti o informacijski varnosti med policijsko upravo in policijskimi postajami.
Ključne besede: informacijska varnost, ozaveščenost, policija, Policijska uprava Ljubljana, ankete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 384; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Dojemanje prevar in korupcije študentov v Sloveniji : magistrsko delo
Ana Marija Poplašen, 2022, magistrsko delo

Opis: Korupcija je globalen problem, posledice pa se največkrat kažejo kot ogromne finančne izgube. Mnoge države se zavzemajo za preprečevanje korupcije, še posebej pomembno pa je preventivno delovanje, kjer med ključne prioritete uvrščamo ozaveščanje mladih. V zaključni nalogi je tako poudarek na dojemanju korupcije študentov in razširjenosti korupcije v javni upravi. Prvotno so predstavljena teoretična izhodišča, ki nakazujejo, da je razumevanje korupcije kot pojma in poznavanje njenih pojavnih oblik še vedno nezadostno. Med drugim se to kaže tudi v pomanjkanju enotne definicije. Še posebej problematično je dejstvo, da stopnje korupcije zaradi prikritosti kaznivih dejanj ne moremo natančno izmeriti. Rezultati raziskave prikazujejo, kako študenti različnih fakultet dojemajo korupcijo v Sloveniji. Študenti izkazujejo visoko nezaupanje do ustanov javnega sektorja, med katerimi izstopajo: parlament, zdravstvo in lokalne uprave. Obenem je večina študentov prepričana, da je korupcije vsako leto več. Čeprav so študenti do korupcije kritični, so predvsem mladi pripravljeni na koruptivne dogovore v lastno korist. Med bolj izpostavjenima oblikama korupcije med mladimi sta nepotizem in klientelizem, ki mladim omogočata karierni razvoj in preskrbljenost. Problematično je dejstvo, da je družba do korupcije tolerantna. Veliko je tudi takih, ki korupcije ne bi prijavili. Mladi, z visoko stopnjo integritete, pa so postali kjučni gradnik za razvijanje družbe z ničelno toleranco do korupcije.
Ključne besede: korupcija, prevara, javna uprava, dojemanje korupcije, študenti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 486; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Ameršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji. Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Prekrški iz področja nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper med leti 2011 in 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dominik Fartelj, 2022, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo analizirali prekrške nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju PU Murska Sobota, Novo mesto in Koper med letoma 2011 in 2021. Preučili smo trend gibanja prekrškov, vpliv števila nedovoljenih prehodov meje na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini ter ugotavljali vzroke ekstremnega odstopanja. Ugotovili smo, da število nedovoljenih prehodov meje ne vpliva na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini. Med letoma 2017 in 2018 smo zaznali znaten dvig nedovoljenih prehodov državne meje, predvsem na območju PU Koper in PU Novo mesto, saj migracijske poti preko Republike Slovenije večinoma potekajo preko območij, ki jih pokrivata ti dve PU. Sklepamo, da so vzrok za opisano nestabilne razmere v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih ljudje zapuščajo zaradi želje po boljšem življenju. Trend upadanja nedovoljenih prehodov je zaznan po letu 2019, kar pripisujemo bolj enotni politiki Evropske unije glede migrantskih vprašanj in povečani prisotnosti Slovenske policije ob državni meji z Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Pri analizi prekrškov nedostojnega vedenja in prekrškov nasilja v družini nismo zaznali ekstremnega odstopanja od povprečja. Število prekrškov nedostojnega vedenja enakomerno pada skozi desetletje, kar pripisujemo večji prisotnosti policistov na javnih krajih, število prekrškov nasilja v družini pa z neizrazitimi odstopanji skozi desetletje ostaja na podobni ravni. Menimo, da bi število nedovoljenih prehodov državne meje v prihodnosti zmanjšali z večjo prisotnostjo policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri varovanju zunanjih schengenskih meja. S pogostejšim ozaveščanjem o nedopustnosti nasilja bi pa po našem mnenju sčasoma znižali število prekrškov znotraj družine.
Ključne besede: diplomske naloge, prekrški, policijska uprava, nasilje v družini, nedostojno vedenje, nedovoljen prehod državne meje
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Ekonomski dejavniki izvolitve županov
Blaž Zajc, 2021, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj.
Ključne besede: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 663; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 1.94 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici