| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
EKSPRERIMENTALNA DOLOČITEV IZGUB TRANSFORMATORJEV ZA TOČKASTO VARJENJE
Martin Petrun, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani transformatorji za točkasto varjenje z enosmernim tokom. Predstavljena sta zgradba in delovanje varilnih transformatorjev za točkasto varjenje ter laboratorijski sistem za preizkušanje le-teh transformatorjev. Opisano je delovanje sistema, kjer so predstavljene težave in rešitve pri obratovanju laboratorijskega sistema. Namen tega diplomskega dela je določitev izgub varilnih transformatorjev z enosmernim tokom. Pri določitvi izgub v železnem jedru transformatorjev je predlagan nov način eksperimentalne ločitve izgub na histerezne in vrtinčne izgube. Prav tako je predstavljen način eksperimentalne ločitve izgub v kratkem stiku.
Ključne besede: določitev izgub, eksperimentalna ločitev izgub, eksperimentalni sistem, električne naprave, uporovno točkasto varjenje, varilni transformator
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 2095; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

4.
ANALIZA KVALITETE MAGNETNIH JEDER TRANSFORMATORJEV ZA UPOROVNO TOČKASTO VARJENJE
Klemen Zevnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena enostavna merilna metoda za določitev kvalitete železnih jeder varilnih transformatorjev za uporovno točkasto varjenje. Metoda temelji na vzbujanju primarnega navitja transformatorja z napetostjo pravokotne oblike in regulacijo toka s histereznim regulatorjem. Meritve so bile izvedene na tračnih transformatorskih jedrih, tako imenovanih C-jedrih. Opazovana je bila frekvenca napajalne napetosti, ki je povezana s kvaliteto magnetnega jedra. Za potrditev rezultatov in metode je bil uporabljen Jiles-Athertonov model.
Ključne besede: transformator, uporovno točkasto varjenje, C-jedro, merilna metoda, Jiles-Athertonov model jedra.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 1880; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

5.
MODEL ŽELEZNEGA JEDRA TRANSFORMATORJA ZA UPOROVNO TOČKASTO VARJENJE
Vojko Podlogar, 2012, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava model železnega C jedra transformatorja za uporovno točkasto varjenje. Predstavljen je nov model C jedra, ki upošteva vplive vrtinčnih tokov na razporeditev magnetnega polja v jedru ter nelinearno magnetilno karakteristiko pločevine s histerezo. Model izhaja iz predpostavke, da se domensko strukturo magnetno usmerjene pločevine v jedru transformatorja lahko obravnava s klasičnim modelom pločevine, ki predvideva homogeno magnetno strukturo pločevine brez domen. Vpliv vrtinčnega toka na razporeditev magnetnega polja v pločevini smo upoštevali z navidezno razdelitvijo pločevine na tanke rezine, znotraj katerih je vpliv lastnega vrtinčnega toka rezine na razporeditev magnetnega polja v rezini tako majhen, da je upravičena predpostavka o homogenem magnetnem polju znotraj rezine. Za homogeno magnetno polje smo s pomočjo Amperovega in Faradayevega zakona za vsako rezino v pločevini dobili magnetno napetostno ravnotežno enačbo. V magnetni napetostni ravnotežni enačbi nastopa tudi nelinearna magnetilna karakteristika magnetnega materiala s histerezo, ki smo jo modelirali s skalarnim modelom histereze. Skupne izgube v jedru smo izračunali kot vsoto histereznih izgub in joulskih izgub zaradi vrtinčnih tokov v jedru. Preizkus je pokazal, da je zaradi upoštevanja vpliva vrtinčnih tokov v jedru transformatorja na razporeditev magnetnega polja v jedru razlika med izmerjenimi izgubami in z modelom izračunanimi izgubami tako majhna, da tako imenovanih presežnih izgub v jedru ni potrebno upoštevati. Razviti model železnega jedra transformatorja je enostavno vključiti v vezni model transformatorja. Model je uporaben za numerično analizo vodenja sistema za uporovno točkasto varjenje, ker pa so v modelu dimenzije jedra in pločevine ter električne in magnetne lastnosti pločevine podane parametrično, je model primeren tudi za optimizacijo dimenzij jedra transformatorja, debeline pločevine in izbiro materiala, iz katerega je narejena pločevina.
Ključne besede: varilni transformator, uporovno točkasto varjenje, C jedro, model jedra, model histereze, vrtinčni toki, izgube v jedru
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 2066; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (15,45 MB)

6.
NAČRTOVANJE NAVITIJ TRANSFORMATORJEV ZA UPOROVNO TOČKASTO VARJENJE
Jelena Popović Cukovic, 2013, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava različne možnosti določitev joulskih izgub v navitjih transformatorjev za uporovno točkasto varjenje. Pri podanih vzbujalnih frekvencah se tokovna gostota v navitjih varilnega transformatorja zaradi posledic sosedstvenega pojava med posameznimi tuljavami navitji porazdeli neenakomerno. Neenakomerna porazdelitev tokovne gostote v tuljavah zaradi upoštevanega sosedstvenega pojava ima za posledico večje joulske izgube, kot bi jih izračunali pri enakomerni tokovni obremenitvi brez upoštevanja sosedstvenega pojava. Jasno se pokaže, da izrazitost sosedstvenega pojava s frekvenco narašča. Zato je določitev porazdelitve tokovne gostote v tuljavah primarnega in sekundarnega navitja ključnega pomena pri nadaljnem izračunu joulskih izgub. Za določitev porazdelitve tokovne gostote je razvita razširjena analitična metoda postopnega približevanja, ki ne upošteva prisotnosti železnega jedra transformatorja. S pomočjo razvite razširjene metode postopnega približevanja so zajeti medsebojni vplivi med vsemi tuljavami primarnega in sekundarnega navitja. Za izračun joulskih izgub je uporabljen splošen zapis, ki upošteva porazdelitev tokovne gostote in specifično prevodnost materiala. Primerjava dveh metod za analitično računanje joulskih izgub v navitjih transformatorja in sicer razširjene metode postopnega približevanja in Dowellove metode je pokazala bistvene prednosti prve. Prednost razvite analitične metode postopnega približevanja pred obstoječo Dowellovo metodo je potrjena z izračuni joulskih izgub v navitjih na numeričnem modelu transformatorja s pomočjo končnih elementov in z laboratorijskimi meritvami. Za predstavljeno metodo postopnega približevanja je značilna ustrezna točnost izračunanih joulskih izgub in bistveno večja hitrost računanja, kot pri metodi končnih elementov, zato je zelo primerna za izvajanje optimizacij. Prav zato je opisani analitični izračun joulskih izgub v navitjih zasnovan na parametrično podanem modelu navitji transformatorja in omogoča hitre izračune izgub za poljubne mere navitij in poljubno vzbujalno frekvenco.
Ključne besede: uporovno točkasto varjenje, varilni transformator, navitja varilnega transformatorja, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda postopnega približevanja, metoda končnih elementov, joulske izgube v navitjih
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1558; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

7.
REALIZACIJA VODENJA ZA OPTIMALNO IZKORIŠČANJE ŽELEZNEGA JEDRA VARILNEGA TRANSFORMATORJA
Primož Sukič, 2013, magistrsko delo

Opis: Delo opisuje načrtovanje in izdelavo krmilnega sistema za srednje frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje. Obsega načrtovanje in izdelavo elektronskih komponent, ki so potrebne za zajemanje podatkov iz senzorjev ter za proženje razsmernika. Jedro sistema predstavlja zmogljiv digitalni signalni krmilnik TMS320F28335, ki je bil grafično programiran v programskem paketu Matlab/Simulink. Uporabljen je sistem vodenja varilnega transformatorja, ki upošteva magnetne razmere v železnem jedru. Razvit je bil za detekcijo nasičenja železnega jedra varilnega transformatorja. Z njegovo uporabo v sistemu vodenja je mogoče preprečiti pojav nasičenja v železnem jedru varilnega transformatorja. Samo jedro pa je mogoče optimalno izkoristiti. Rezultati vodenja z razvitim krmilnim sistemom so pokazali, da je z njegovo uporabo mogoče izboljšati obratovalne lastnosti sistema za uporovno točkovno varjenje.
Ključne besede: točkovno varjenje, uporovno varjenje, varilni transformator, železno jedro, krmilni sistem, vodenje, DSP, 28335, TMS320F28335
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 1619; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Koncipiranje in snovanje postaje za varjenje stropa pečice
Boris Hudej, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri projektiranju se projektanti velikokrat srečujemo z najrazličnejšimi izzivi, kako določen stroj ali napravo projektirati tako, da bo zagotovljena funkcionalnost ob zanesljivem delovanju in dolgi življenjski dobi. V diplomski nalogi so opisani nekateri načini projektiranja glede na podana osnovna izhodišča za stroj oz. glede na zahtevnik. Opisano je projektiranje varilnih strojev oz. podrobneje postaje za kolutno varjenje stropa na obod pečice. V diplomskem delu so opisani tudi napotki za projektiranje podobnih strojev
Ključne besede: linija pečic, teorija, kolutno varjenje, projektiranje, preračun, uporovno varjenje
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 341; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

9.
Vplivi različnih načinov vodenja sistema za uporovno točkovno varjenje na njegove izgube
Jernej Černelič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 563; Prenosov: 1

10.
Vpliv preklopne frekvence sistema za uporovno točkovno varjenje na varilni tok in na izgube
Robert Brezovnik, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 439; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici