| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Rebellion, Politics and other Themes in Modern Poetry; A Study of Band Muse Lyrics
Virineja Goričan, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem analizirala 11 pesmi, ki jih je napisala in izvedla britanska glasbena skupina Muse. Želela sem ugotoviti, kaj loči ta besedila od ostalih besedil v popularni glasbi in kaj pritegne številne oboževalce. Za začetek sem žanr besedil vključila med običajne žanre literature. Potem sem začela z analizo posameznih pesmi, kjer sem se posvetila predvsem pomenu, pa tudi zgradbi. Ena od glavnih tem teh pesmi je uporništvo proti avtoriteti, naj bo to vlada, politik ali religija. Analiza je pokazala, da so teme besedil tisto, kar loči ta besedila od ostalih popularnih besedil. Ena od glavnih tem je tudi pomembnost resnice, iskanje resnice in njeno razkritje. Strah, da so naše misli nadzorovane, se najde v mnogih besedilih. Po avtorjevem mnenju so vse te tri glavne teme povezane; vlad skriva resnico in vpliva na naše mišljenje, zato da se je ne bi razkrilo. Druge teme so še uničenje in opustošenje vojne, hipokrizija religije, nepravičnost današnjega sveta in ideja, da se zgodovina ponavlja. Iskala sem tudi motive in aluzije. Vidimo lahko, da je na avtorja vplivalo delo Georga Orwella 1984, ki je prispevalo teme za nekatere od pesmi. Resne politične teme in uporništvo so glavne značilnosti analiziranih besedil. Teme, ki niso običajne v današnji popularni glasbi, so verjetno razlog za veliko število oboževalcev skupine Muse.
Ključne besede: besedila, poezija, Muse, teme, uporništvo
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2238; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (805,50 KB)

2.
Talibanski uporniki - teroristi ali borci za svobodo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Rok Djurdjević, 2012, diplomsko delo

Opis: Talibanski uporniki so nekdanji vladarji Afganistana, na oblast so prišli leta 1994, leta 2001 pa so njihov režim strmoglavili Severno zavezništvo in koalicijske sile pod vodstvom ZDA. Povod za vojno je bil terorističen napad Al Kaide na ozemlju ZDA 11. septembra 2001. Mediji so Talibane prikazali za tirane, ki zatirajo svoje ljudstvo, najhuje pa je bilo Afganistankam. Po hitrem porazu 2001 so se ponovno pojavili v Afganistanu kot uporniki. Mediji so jih tedaj razglasili za teroriste, oni pa za borce za svobodo, saj naj bi se borili za svoje ljudstvo. Meja med teroristi in borci za svobodo je zelo zamegljena, saj ne obstaja univerzalna definicija, ki bi v celoti opredelila ta pojma. Talibanski uporniki res uporabljajo teroristične taktike, zaradi tega so jih razglasili tudi za teroriste. A teh taktik ne uporabljajo samo teroristi, ampak tudi borci za svobodo, saj je to edini učinkovit način bojevanja zoper številnejšo in bolje opremljeno vojsko. Za borce za svobodo naj bi bilo ključno, da imajo podporo ljudstva. Talibanski uporniki na jugu in vzhodu Afganistana pridobivajo vedno več podpore. Afganistanci na teh območjih so že utrujeni vojne, ki divja že 10 let, korupcije afganistanske vlade in spodletelih poskusov stabilizacije regije. Podobne razmere so bile v državi po umiku Sovjetske zveze, ko je vladal kaos in so bili odlični pogoji za vzpon pobožnih Talibanov. Takrat je Talibanom uspelo zmanjšati kriminaliteto v državi, odpravili so korupcijo in stabilizirali regijo. Zato vedno bolj naraščajoča priljubljenost talibanskih upornikov ne preseneča in zgodovina bi se lahko zopet ponovila, tedaj bi talibanski uporniki nedvomno ponovno veljali za borce za svobodo.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, talibani, uporništvo, Afganistan, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 1280; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (776,87 KB)

3.
Samonikla prizorišča
Ajda Šulc, 2015, diplomsko delo

Opis: Samonikla prizorišča so produkt nevladnih, alternativnih in avtonomnih pobud posameznikov, ki želijo soustvarjati drugačno kulturo in graditi pravičnejšo skupnost. V ta namen navadno zasedejo in si preuredijo prostore, v katerih organizirajo raznolike prireditve z družbenokritično vsebino ter nudijo tudi drugim somišljenikom možnost aktivnega preživljanja prostega časa, neformalnega učenja, soustvarjanja in razvoja družbenokritičnosti. Skupaj tako neodvisno od kapitala in političnih elit gradijo skupnost, drugačno od zunanjega sveta, znotraj katere zavračajo mnoge vrednote in norme trenutnega izkoriščevalskega sistema, ter generirajo svoje. Te so odraz uporništva in nasprotovanja potrošništvu, neenakostim v družbi, vrednotenju le materialnih dobrin, izgubi občutka za sočloveka, diskriminaciji in individualizmu. To pa jih opredeljuje kot nekonformne z večino, zato so s strani širše družbe, predvsem oblasti, obravnavani kot grožnja trenutnim strukturam. Kljub prispevku, ki ga ima bogato kulturno ustvarjanje in razvoj tistih najžlahtnejših vrednot, oblast njihovega delovanja proti njej sami ne podpira. Nasprotno, velikokrat ga celo otežuje. Diplomsko delo predstavlja glavne značilnosti samoniklih prizorišč kot središč alternativne kulture. Za lažje razumevanje odnosa le-teh do širše družbe so najprej opredeljeni temeljni pojmi iz področja kulture, predvsem za pričujoče delo relevantna pojma subkultur in alternativne kulture. Nadaljnje so pojasnjeni pojmi, ki se nanašajo na te prostore drugačnosti. Podrobneje so predstavljeni nastanek, značilnosti prostorov, delovanja in akterjev ter prispevek, ki ga imajo takšna prizorišča v družbi. Naslednje večje poglavje je namenjeno analizi odnosa predvsem državnih in lokalnih oblasti. V empiričnem delu sta predstavljena primera dveh tipičnih samoniklih prizorišč v Kranju in v Kopru.
Ključne besede: družbena gibanja, subkulture, alternativne kulture, uporništvo, skvotiranje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 677; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (355,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici