Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti uporabniško izkušnjo slepih in slabovidnih oseb z dostopnostjo spletnih spletišč. V teoretičnem delu smo najprej opredelili namen in merila za kakovostno dostopnost. Osredotočili smo se na prilagoditve spletišč oziroma možnosti za dostopnost, v nadaljevanju pa smo predstavili dostopnost pri izbranih spletnih straneh v Sloveniji. Na koncu pa smo navedli tudi ovire pri dostopnosti spletišč na svetovni ravni. V empiričnem delu smo z uporabo spletnega vprašalnika anketirali slepe in slabovidne osebe, katerih stike smo pridobili s pomočjo specializiranih zavodov za slepe in slabovidne osebe in preko zasebnih elektronskih poštnih naslovov slepih in slabovidnih oseb. Tema raziskave je ocenjevanje dostopnosti izbranih spletišč in ocenjevanje posameznih nastavitev za dostopnost. Zanimale so nas razlike glede na starost, spol in stopnjo slepote ali slabovidnosti. Ugotovili smo, da slepe in slabovidne osebe ocenjujejo, da so najbolj uporabne možnosti za dostopnost na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Med slepimi in slabovidnimi osebami obstajajo statistično pomembne razlike med ocenami izbranih spletnih strani, in sicer glede na stopnjo slabovidnosti ali slepote. Med najbolj pogosto uporabljenimi možnostmi za dostopnost so slepe in slabovidne osebe ocenile možnost nastavitve velikosti besedila, medtem ko so možnost nastavljanja zaslonskega namiga po meri, možnost prijazno do disleksije, možnost spreminjanja vrstice in možnost video prikaza vsebine z znakovnim jezikom slepe in slabovidne osebe ocenile kot neuporabne možnosti za dostopnost.
Ključne besede: možnosti za dostopnost, slepe in slabovidne osebe, dostopnost ter uporabnost spletnih strani.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 615; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: V zaključnem delu je bila raziskana uporaba moderne tehnologije pri delovanju zasebnih detektivov. Detektiv v sodobnem svetu je strokovnjak, ki ima neskončno potrpljenje z ljudmi in birokracijo. V najrazličnejših bazah podatkov, ki so mu na razpolago, išče različne podatke, prav tako jih zbira pri najrazličnejših ljudeh. Po izdelanem vprašalniku je bil opravljen intervju s tremi zasebnimi detektivi, vprašalnik jim je bil poslan po elektronski pošti. Preverjeno je bilo mnenje intervjuvancev, ali so na določenih področjih detektivi pri pridobivanju podatkov omejeni z uporabo moderne tehnologije zaradi zagotavljanja varstva človekovih pravic, moralnih zadržkov itn. Prav tako je bilo preverjeno, ali trenutna zakonodajna določila omejujejo vključevanje uporabe moderne tehnologije v delo zasebnih detektivov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se je delo detektivov spremenilo skozi čas razvoja detektivske dejavnosti zaradi moderniziranja, vpeljave nove tehnologije, prav tako pa spoznati potek in uporabo novih oz. najnovejših tehnologij na področju dela detektivov in same detektivske dejavnost. Dejstvo je, da je treba z moderniziranjem družbe modernizirati tudi veje zasebnega varovanja, tj. detektivsko dejavnost. Tako z internetom kot z moderno tehnologijo naj bi bila omogočena globalizacija poslovanja tudi v tej dejavnosti. Tako je vse več zasebnih detektivov tako pri nas kot tudi drugod po svetu »on line« in neposredno povezanih v svetovni splet in internet. Uporaba moderne tehnologije je detektivom omogočila hitrejše in lažje pridobivanje informacij, pa vendar je za večino vprašanih terensko delo detektiva neizogibno in jim virtualno delo predstavlja le majhen odstotek opravljenega dela z izjemo nekaterih, ki so svojo detektivsko dejavnost preselili v virtualni svet in priznavajo, da opravljajo ne povsem tipična detektivska dela, ki jih opravlja večina detektivov, vendar online delo opravljajo po vseh pravicah, dolžnostih in upravičenjih, ki jih navaja ZDD-1.
Ključne besede: detektivska dejavnost, moderna tehnologija, uporabnost tehnologije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 614; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Profiliranje je metoda, s katero se na podlagi več dejavnikov sklepa lastnosti storilca kaznivega dejanja. Pod dežnikom profiliranja se skriva mnogo definicij in opredelitev, ki skušajo zajeti bistvo metode. Pred opisovanjem metode smo v diplomskem delu jedrnato opredelili okvir profiliranja – forenzično psihologijo, nato smo kljub neenotnosti v definicijah poskusili zajeti esenco metode in jo predstaviti na čim preprostejši način. Eno izmed sivih območij metode je opredelitev poklica profilerja – nikjer namreč ne najdemo enotne opredelitve ter zakonske podlage, ki bi določala, kdo lahko opravlja omenjeni poklic. Ker je to še vedno vprašanje, smo del pričujoče razprave namenili opisovanju profilerjev in njihovih nalog. Začetki metode veljajo za relativno plitke (ne segajo daleč v preteklost), zato smo pri pisanju velik del pozornosti usmerili v opisovanje zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so prispevali k razvoju in nadgradnji tako na svetovni kot italijanski ravni. Ker je Italija v prejšnjem stoletju utrpela bistveni porast nasilnih kaznivih dejanj (predvsem serijskih umorov) in se tudi sama razvijala na področju profiliranja, smo raziskali področje ureditve in uporabnosti profiliranja v sosednji državi. Profiliranje kot razmeroma nova metoda na področju kazenskih preiskav med akademiki in laiki še vedno vzbuja veliko vprašanj in domišljije. Znanstveniki se ne morejo odločiti, ali metodo profiliranja označiti za novo znanost, ki v svet policijskega dela prinaša nova preiskovalna orodja, ali za obliko umetnosti, ki jo mediji in popularna kultura poveličujejo. Zaradi velike razdvojenosti v mnenjih, ki obkroža definicijo profiliranja in vidike uporabnosti, smo se v diplomskem delu spraševali o njeni operativni uporabnosti in učinkovitosti ter predstavili izbrano študijo, ki je preiskovala ta vidik.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, profiliranje v Italiji, forenzična psihologija, profiler, uporabnost profiliranja
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 837; Prenosov: 94
Celotno besedilo (609,84 KB)

Opis: Generacije nam lahko pri kvantitativni analizi vzorca populacije pomagajo zaradi skupnih lastnosti in vrednot, ki si jih delijo pripadniki posameznih generacijskih kohort. Kako lahko vrednote generacijskih kohort povežemo s prakso, pojasnimo s pomočjo kvantitativne analize podatkov. Poudarek v teoretičnem delu je na podrobnejši opredelitvi generacijskih vrednot, njihovega nastanka ter njihovih lastnosti. Podrobneje je že v tem delu opredeljena povezava med generacijami in uporabo njihovih lastnosti v praksi. V empiričnem delu je predstavljen šifrant, ki smo ga uporabljali za analizo. Pri analizi podatkov in diskusiji je poudarek na morebiti povezavi med vrednotami generacijskih kohort in lastnostmi izbora potovanj pri Turistični agenciji X. Izpostavljamo tudi uporabnost raziskave v praksi. Ugotovili smo, da obstajajo povezave med vrednotami in lastnostmi izbora potovanj. Ugotavljamo, da si pripadniki baby boomerjev in generacije X pogosteje privoščijo cenovno dražja potovanja, da obstaja bistvena generacijska razlika pri avtobusnih in letalskih potovanjih ter da se mlajše generacije (generacija Y) odločajo pretežno za potovanja z več prostega časa. Odprte so možnosti za nadaljnje raziskave, tudi v smeri praktične uporabe pridobljenega znanja.
Ključne besede: generacije, vrednote in lastnosti generacij, lastnosti izbora potovanj, uporabnost v praksi
Objavljeno v DKUM: 16.11.2020; Ogledov: 1224; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Živimo v dobi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), saj se z njo vsakodnevno soočamo in brez katere ne znamo oziroma »ne smemo« več preživeti poklicnega dne. Prav tako, kot se je integrirala v naša življenja, z njo odraščajo tudi naši otroci - učenci in dijaki. Njim so IKT-naprave, kot so računalnik, tablice, mobilni telefon itd., še bližje. Prav zato mora učitelj to upoštevati in biti pripravljen na to dejstvo tako v šoli kot v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja. Na spletu je poplava možnih aplikacij, programov ter orodji, ki so neposredno ali posredno povezane z uporabo IKT v izobraževanju. Prav zato se mora učitelj na tem področju nenehno izobraževati in znati kritično vrednotiti njihovo uporabnost pri doseganju zastavljenih ciljev in standardov znanja. V okviru magistrske naloge sem poiskal, preizkusil, uporabil in opisal uporabnost paketa aplikacij, ki jih ponuja Office 365, ter njihovih orodij za namen vzgoje in izobraževanja. Opisal sem možnost dela učitelja z omenjenimi aplikacijami ter podal primere njihove uporabe pri samem procesu izobraževanja. Predstavljene aplikacije tudi sam redno uporabljam pri procesu poučevanja že nekaj let, zato sem v magistrski nalogi predstavil primere dobre prakse oz. rabe le-teh. Ugotovil sem, da je delo v razredu z uporabo IKT, kot so mobilne naprave v povezavi z aplikacijami, zanimivo, pestro, učence oz. dijake pa s pomočjo le-teh aktivno vključuje v proces izobraževanja in jim v tem času odvzame možnost uporabe mobilnih naprav za dejavnosti, ki niso vezane na sam proces izobraževanja. Vsekakor ni potrebe po nenehnem in vsakodnevnem poseganju po delu z mobilnimi napravami. Učitelj mora biti tisti, ki bo dobro razmislil, kdaj in predvsem koliko časa je pripravljen vložiti v delo in doseganje ciljev s primerno uporabo IKT, saj je doseganje standardov in učnih ciljev primarno delo učitelja.
Ključne besede: Office 365, informacijsko-komunikacijska tehnologija, uporaba IKT pri pouku, mobilne naprave in njihova uporabnost pri pouku, aplikacije pri pouku, orodja pri pouku, tehnika in tehnologija, elektrotehnika, osnove obdelav podatkov
Objavljeno v DKUM: 03.12.2019; Ogledov: 1535; Prenosov: 153
Celotno besedilo (4,84 MB)