SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Naročanje vlakovnih poti in uporabnina v potniškem prometu : diplomsko delo
Petra Medvešek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pred vsako vožnjo vlaka po javni železniški infrastrukturi je potrebno pridobiti odločbo o dodelitvi vlakovne poti na javni železniški infrastrukturi, ki jih na osnovi predpisanih vlog za dodelitev dodeljuje Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije. Za uporabo javne železniške infrastrukture prosilec plačuje upravljavcu uporabnino, ki je namenjena pokritju stroškov za njeno vzdrževanje. Infrastrukturni stroški lahko predstavljajo pomemben del stroškov železniškega operaterja. Ravni in strukture dajatev so zato odločilnega pomena za konkurenčni položaj železnic v zvezi s cestnim prevozom. Evropska komisija je v svoji Beli knjigi Evropska prometna politika za leto 2010: »čas za odločitev« (EC, 09/2001) podala predlog o zagotavljanju trajnostne mobilnosti, s postopno zamenjavo obstoječih davkov prometnega sistema z bolj učinkovitim sredstvom za vključevanje stroškov infrastrukture in zunanjih stroškov. Instrumenti, predlagani v Beli knjigi, so predvsem, zaračunavanje uporabnine za uporabo infrastrukture (vključno z zunanjimi stroški prevoza, opredeljenimi kot stroški, povezani z nesrečami, onesnaževanjem zraka, hrupom in zastoji) in obdavčitvijo goriva.
Ključne besede: vlakovna pot, upravljalec javne železniške infrastrukture, dodelitev vlakovne poti, uporabnina
Objavljeno: 13.06.2010; Ogledov: 1577; Prenosov: 116
.pdf Polno besedilo (1,95 MB)

4.
Vlakovne poti tovornih vlakov
Aleksander Pešec, 2011, diplomsko delo

Opis: Pred pridobitvijo vlakovne poti za tovorne vlake v Republiki Sloveniji mora oseba ali podjetje izpolniti osnovne pogoje, kot so veljavna licenca, ki jo je izdala Javna agencija za železniški promet oziroma licenčni organ države članice Evropske unije, veljavno varnostno spričevalo, ki ga je prav tako izdala omenjena agencija, izjava zavarovalnice ali kakšen drug dokument, s katerim se izkazuje zmožnost in način kritja možnih škodnih zahtevkov, med zahtevanimi pogoji pa je tudi sklenjena pogodba z upravljavcem javne železniške infrastrukture o dostopu in uporabi javne železniške infrastrukture. Osnova kakovostnega delovanja sistema je stalnost obveščanja in dosledno spoštovanje zaporedja procesov. Pravilna izvedba in predpisano zaporedje delovnega procesa pogojujeta začetek naslednjega procesa. V primeru, da o odpovedi vlakovne poti ni obveščen eden izmed treh ključnih akterjev pri obvladovanju procesa vlakovnega tovornega prometa, to so prevoznik, prosilec in upravljavec, pride do zapletov. Temeljni predmet raziskave diplomske naloge je tako predlagati izboljšave v procesih odpovedi vlakovnih poti, predstavljeni pa so tudi postopki in načini naročanja vlakovnih poti tovornih vlakov v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: vlakovna pot, odpovedi vlakovnih poti, uporabnina, prosilec
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 907; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (1,52 MB)

5.
IDENTIFIKACIJA MERODAJNIH TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH PARAMETROV ZA NADGRADNJO MODELA ZARAČUNAVANJA UPORABNINE NA ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURI
Kristijan Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje organiziranja železniškega prometnega sistema, ki na podoben način še ni bilo raziskano in zajema določitev tistih merodajnih tehnično–tehnoloških kriterijev za zaračunavanje uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture, ki najbolj vplivajo na učinkovitost in ekonomsko vzdržnost posameznega modela zaračunavanja uporabnine. Sistem zaračunavanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture je na dolgi rok lahko ekonomsko vzdržen, če se z uporabnino pokriva želen odstotek sredstev za vzdrževanje in razvoj javne železniške infrastrukture. Sama uporabnina pa ne sme biti previsoka, da ne odvrne prevoznikov od opravljanja železniških prevozov. Vprašljivost vzdržnosti posameznih modelov za zaračunavanje uporabnine je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja in neustrezne povezanosti med stanjem javne železniške infrastrukture in tehnično–tehnološkimi parametri za določitev uporabnine. Skozi magistrsko delo je zato s pomočjo merodajnih tehnično–tehnoloških parametrov izvedena primerjava obstoječih modelov uporabnine in ugotovljene njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako je izvedena tudi primerjava posameznih obstoječih modelov uporabnine z vidika ekonomske trajnosti oz. vzdržnosti, saj se ciljni odstotek pokrivanja med posameznimi državami zelo razlikuje. Ugotovitve kažejo, da ravno želena stopnja pokritja stroškov javne železniške infrastrukture posameznih držav najbolj vpliva na določanje parametrov za zaračunavanje uporabnine, sami modeli za zaračunavanje uporabnine pa so si v svoji osnovi dokaj podobni. Slovenija si je zadala cilj, da bi od izhodiščnega leta 2008, ko je bila stopnja pokritja stroškov infrastrukture 8,95%, do ciljnega leta 2020 dosegla 30% stopnjo pokritosti. Izračuni pa kažejo, da je bil delež pokritja v letu 2014 le še 5,96% (na Hrvaškem 11,91% in v Avstriji 19,60%), kar kaže na bistveno odstopanje od primerjanih držav in sledenja zadanemu cilju. Zato se poraja sklep, da slovenski model zaračunavanja uporabnine ne zagotavlja ustreznega deleža oz. odstotka pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino in dolgoročno (trajnostno) ne sledi ciljem vzpostavljene in sprejete prometne politike. Za potrditev le-tega je bila zato na določenem progovnem odseku izbrane tipične proge mešanega prometa, državna meja – Rogatec – Stranje – Grobelno, izvedena podrobna analiza stanja javne železniške infrastrukture, prepustnosti proge, stroškov in prihodkov proge, izračunana dejanska izkoriščenost tega odseka ter izračunan delež pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino. Ugotovitve na omenjenem raziskanem primeru kažejo, da za doseganje želenega deleža oz. odstotka pokritja ni dovolj le v celoti izkoristiti razpoložljivih prostih progovnih kapacitet, ampak je potrebno tudi znižati stroške javne železniške infrastrukture (proge) in/ali zvišati ceno vlakovnega kilometra in/ali modificirati model zaračunavanja uporabnine. To pa potrjuje tezo, da med stanjem javne železniške infrastrukture in stroški, povezanimi z njo, ter modelom za zaračunavanje uporabnine, kot posledico želenega ciljnega odstotka pokrivanja stroškov javne železniške infrastrukture, ni prave korelacije, saj želenega deleža pokritja stroškov ni možno doseči brez drastičnih posegov v stroškovni in prihodkovni del javne železniške infrastrukture. Zato je v nalogi podan predlog modificiranega in nadgrajenega modela zaračunavanja uporabnine, ki vključuje dva dodatna merodajna tehnično-tehnološka parametra: izhodiščno stanje infrastrukture in obremenjenost infrastrukture zaradi izkoriščenosti progovnih kapacitet. Z modificiranim in nadgrajenim modelom in izračuni je prikazano, da se je možno preko sistema odbitkov in dodatkov v obliki novih parametrov v modelu uporabnine približati želenim ciljem zaračunavanja uporabnine in le-to oblikovati stimulativno in bolj učinkovito.
Ključne besede: Železniška infrastruktura, uporabnina, tehnologija železniškega prometa, tehnično-tehnološki parametri uporabnine, organiziranje železniškega prometa
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 203; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

6.
Vlakovne poti tovornih vlakov
Aleksander Pešec, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: vlakovna pot, odpovedi vlakovnih poti, uporabnina, prosilec
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 237; Prenosov: 6
URL Polno besedilo (0,00 KB)

7.
Upravičenost uporabe regionalnih železniških prog z vidika uporabnine
Marjan Sternad, 2016, doktorska disertacija

Opis: Liberalizacija železniškega sistema je v zadnjih letih postala prioritetna naloga EU, saj se konkurenčnost železniškega transporta v primerjavi s cestnim transportom zmanjšuje. Odprtje železniškega trga tujim prevoznikov prinaša boljšo izkoriščenost obstoječe železniške infrastrukture in večji nivo kakovosti storitev, vendar pa se slabosti kažejo predvsem na regionalnih progah, ki so zaradi nizkega blagovnega potenciala nezanimive za tuje prevoznike. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovanje modela uporabnine, ki bo povečal učinkovitost izrabe regionalne železniške infrastrukture pri integraciji ekonomskih in okoljskih ciljev, kjer ekonomski cilji temeljijo na povečanju učinkovitosti rabe železniške infrastrukture na strani upravljavcev železniške infrastrukture in optimalnem financiranju železniških prevoznikov na regionalnih progah. Okoljski cilji pa temeljijo na povečanju uporabe železniškega tovornega prometa iz vidika nižjih eksternih stroškov. V doktorski disertaciji smo ugotovili, da sprememba obstoječega modela izračuna uporabnine prinaša ekonomske učinke za upravljavca železniške infrastrukture in prevoznika. Pri tem je potrebno poudariti, da maksimiramo ekonomske koristi prevoznika, ki s spremenjenim načinom zaračunavanja uporabnine na podlagi subvencioniranja znižuje stroške. Rezultati ekonometrične analize stroškov vzdrževanja so pričakovani iz strokovnega vidika in so primerljivi z referenčnimi raziskavami. Ocenjene spremenljivke so statistično značilne v skladu s strokovno literaturo. Manjša odstopanja so posledica predvsem razlik v stroških dela med državami v obdobju od 2008 do 2012. Na podlagi ocenjene stroškovne funkcije smo izračunali mejne stroške, ki predstavljajo osnovo izračuna uporabnine na podlagi bruto tonskih kilometrov. Ob primernem sistemu spodbujanja železniškega transporta s strani države je možno povečati učinkovito izrabo regionalnih prog. Za izboljšanje problematike regionalnih železniških prog je potrebno poleg ekonomskih kriterijev upoštevati tudi organizacijske, saj obstoječa organiziranost premalo podpira razvoj regionalne železniške infrastrukture. Glede na ekonomske in tehnološke kriterije smo oblikovali model središčnih in obrobnih vozlišč za regionalne železniške proge v Sloveniji s ciljem povečanja frekvenc med izbranimi lokacijami in izboljšanja kakovosti železniške transportne storitve. Izbrana središčna in obrobna vozlišča razpolagajo s primerno železniško infrastrukturo, ki omogoča razvoj celovitih in konkurenčnih transportnih storitev, ki poleg transporta ponujajo tudi storitve manipulacij in spremljevalne logistične storitve. V postavljen model središčnih in obrobnih vozlišč smo postavili model uporabnine, ki na eni strani spodbuja prevoznike preko subvencioniranja. S povečanjem frekvence tovornih vlakov pa se poveča izkoriščenost železniške infrastrukture in prihodek z naslova uporabnine. Povečanje povpraševanja po železniških tovornih storitvah vpliva tudi na povečanje konkurence na železniškem trgu storitev, saj so zaradi nizkega in padajočega povpraševanja regionalna območja nezanimiva in neprivlačna za druge železniške prevoznike. Rezultati predlaganega modela so usklajeni z usmeritvami evropske prometne politike s ciljem povečanja železniškega tovornega transporta in preusmeritev blagovnih tokov iz cest na železnico, ki povzroča bistveno nižje eksterne stroške. Cilji evropske prometne politike na področju železniškega transporta so tudi usmerjeni v razvoj notranjega železniškega trga v Evropi, kjer je potrebno zagotoviti celovit pristop k upravljanju tovornih koridorjev. Izboljšanje učinkovitosti na koridorjih pa ni mogoče zagotoviti brez učinkovitih povezav na regionalna območja, ki so preveč zapostavljena v globalnem povezovanju, vendar predstavljajo potencial, ki ostaja neizkoriščen. Poleg tega so regionalna območja s področja železniškega transporta in uporabnine slabo raziskana področja, saj je večina raziskav osredotočena na glavne železniške proge.
Ključne besede: železnice, regionalne proge, uporabnina, mejni stroški, središčna in obrobna vozlišča
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 327; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (48,66 MB)

8.
Predlog novega modela določanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji
Adnan Genjac, 2016, magistrsko delo

Opis: Za uporabo javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji je upravljavec upravičen do denarnega nadomestila za koriščenje infrastrukture oz. uporabnine, ki je namenjena vzdrževanju in vodenju prometa na javni železniški infrastrukturi, ter tako pomeni manjši prispevek za državo. Zakonodajni okvir Evropske unije ureja zelo širok segment železniškega sektorja, zaračunavanje uporabe železniške infrastrukture pa podrobneje ureja Direktiva 2012/34/EU z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja ter na njeni podlagi sprejeta izvedbena Uredba komisije o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa z dne 12. junija 2015. Z vidika zaračunavanja uporabe železniške infrastrukture je pomembna tudi politika Evropske unije, ki določa usmeritve in ukrepe za vzpostavitev okolju prijaznejšega prometa in s tem vključitev internalizacije eksternih stroškov v uporabnino za uporabo prometne infrastrukture. Razvoj področja prometa kot temeljni politični dokument v Republiki Sloveniji narekuje prometna politika, ki v celoti implementira usmeritve in cilje, ki jih določa Skupna prometna politika Evropske unije. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije - Intermodalnost: Čas za sinergijo iz leta 2006 tako v celoti sledi izhodiščem razvoja prometa v Evropski uniji ter hkrati zagotavlja doseganje prioritetnih ciljev slovenskega prometnega sektorja. Kot enega izmed ključnih in splošnih ukrepov nacionalna prometna politika načrtuje uvedbo sistema plačevanja uporabe prometne infrastrukture po načelu mejnih družbenih stroškov (stroškov, ki jih uporabnik infrastrukture povzroči sebi, drugim uporabnikom infrastrukture in družbi kot celoti), s čimer se želi pri uporabi prometne infrastrukture doseči temeljni cilj prometne politike - družbeni optimum v delu, ki se nanaša na prometni sektor (Paretov optimum). Paretov optimum pravi, da so resursi v družbi optimalno porazdeljeni in zagotavljajo najvišjo možno skupno blaginjo. V magistrskem delu je tako raziskana in analizirana nacionalna in evropska zakonodaja s področja uporabnine ter možnost vključitve eksternih stroškov prometa v uporabnino, s katerimi bi lahko v največji možni meri uresničevali zastavljeno nacionalno prometno politiko na področju sistema plačevanja uporabe prometne infrastrukture. Poleg tega je predstavljeno tudi obstoječe stanje javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji s stroški vzdrževanja in vodenja prometa ter obstoječi in bodoči prometni tokovi na slovenskem železniškem omrežju. Izhodiščno stanje infrastrukture predstavlja osnovo za določitev oz. realno oceno višine potrebnih stroškov tekočega vzdrževanja oz. zamenjav v okviru vzdrževanja, ki so osnova za odločanje o tem, kolikšna bo uporabnina, kolikšen delež stroškov vzdrževanja in vodenja prometa bo pokrila in koliko sredstev bo moral zagotoviti lastnik, tj. država. To magistrsko delo je nastalo v želji raziskati in analizirati teoretične in praktične sisteme zaračunavanja uporabnine v Evropski uniji ter posledično predlagati boljšo rešitev plačevanja uporabe železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, s katero bi uporabniki železniške infrastrukture, poleg stroškov vzdrževanja in upravljanja javne železniške infrastrukture, pokrili tudi stroške, ki nastanejo med uporabniki; na primer stroške nesreč in stroške, ki jih utrpi družba kot celota (na primer škode v okolju, škode zaradi hrupa).
Ključne besede: uporabnina železniške infrastrukture, prometna politika, eksterni stroški prometa, javna železniška infrastruktura (JŽI), stroški vzdrževanja železniške infrastrukture in stroški vodenja prometa
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 241; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (4,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici