Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu smo raziskali prilagojenost turistične ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V raziskavo smo aktivno vključili uporabnike slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V teoretičnem delu smo sprva opredelili, kaj je gluhota, kdo so uporabniki znakovnega jezika, kakšen je njihov položaj v družbi ter kakšne so njihove pravice. Razjasnili smo pojem dostopnega turizma na splošno in posebej za uporabnike SZJ. S pomočjo dvofaznega raziskovalnega načrta smo najprej izvedli fokusno skupino med uporabniki SZJ, ugotovitve pa so nam pomagale pri zasnovi anketnega vprašalnika, na katerega so pozneje odgovorili 104 uporabniki SZJ. Od tega so bili trije anketni vprašalniki neveljavni, tako da je naš vzorec obsegal 101 anketiranega. Prišli smo do ugotovitev, da turistične storitve niso dovolj prilagojene uporabnikom SZJ in da jim največjo oviro pri samostojnem potovanju predstavlja komunikacija. K temu prispeva še dejstvo, da turistični delavci ne poznajo SZJ, vendar sta jim pomembnejši kot SZJ empatija in potrpežljivost. Na potovanjih pogosto uporabljajo mobilne aplikacije in so jim vizualni elementi zelo pomembni. Iz tega je nastala naša ideja, da ustvarimo aplikacijo, ki bi jo uporabniki SZJ uporabljali kot podporo na potovanjih. Predlagamo, da nova aplikacija vsebuje vizualne informacije v znakovnem jeziku, prevajalnik v slovenščino, seznam društev gluhih in naglušnih v Sloveniji, na katere se lahko obrnejo med potovanjem, in druge pomožne elemente.
Ključne besede: dostopni turizem, znakovni jezik, mobilne aplikacije, dostopnost, uporabniki slovenskega znakovnega jezika
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,94 MB)