| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 493
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danes
Tadej Kralj, 2023

Opis: V monografiji obravnavam slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Njeni predstavniki so jo ob priseljevanju in kljub močni integraciji v državi gostiteljici ohranjali v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo prenašali na svoje potomce. Druga generacija, ki je zrasla v Kanadi, je bila vse do vstopa v šolo ves času v stiku s slovenščino in s tamkajšnjim slovenskim kulturnim življenjem, po vstopu v šolo pa je sporazumevanje v slovenščini postopoma zamenjalo sporazumevanje v angleščini. Še hitrejšo integracijo v širšo družbeno skupnost in izginjanje rabe slovenščine je opaziti pri tretji oz. četrti generaciji potomcev priseljencev. Zanimalo me je, ali in kako si predstavniki različnih generacij (prve, druge ter tretje in četrte) prizadevajo za ohranjanje slovenščine: s katerimi nameni in kako pogosto jo uporabljajo ter s kom, kdaj in v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini. Ugotovil sem, da se v izbranem okolju med predstavniki prve in druge generacije slovenščina ohranja tako s sporazumevanjem v vsakdanji rabi (praktična raba jezika) kot tudi z rabo na kulturnih prireditvah (simbolična raba jezika). Raba slovenščine med predstavniki tretje in četrte generacije izginja, kljub temu da kanadska politika multikulturalizma spodbuja rabo dediščinskih jezikov.
Ključne besede: etnična skupnost, Slovenci v Torontu, dediščinski jezik, uporabniki slovenskega jezika, jezikovno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 13
URL Povezava na datoteko

2.
Ocena ogroženosti uporabnikov s kibernetsko kriminaliteto v Pomurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tadeja Husar, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo celovito preučuje zaznavanje, ozaveščenost in zaščitne ukrepe pred kibernetsko kriminaliteto med uporabniki interneta v pomurski regiji v Sloveniji. Študija je sestavni del vse večjega števila raziskav, namenjenih razumevanju digitalne pokrajine z vidika kibernetske varnosti, še posebej v pomurski regiji. Raziskava temelji na širokem teoretičnem okviru, ki zajema tako lokalne kot mednarodne poglede na kibernetsko kriminaliteto in ozaveščenost o kibernetskih tveganjih. Ta osnova omogoča globlje razumevanje edinstvenega okolja kibernetske varnosti v Pomurju, regiji, katere vedenje spletnih uporabnikov je razmeroma slabo raziskano. Osrednji del diplomskega dela je raziskava, ki je bila izvedena med uporabniki interneta v Pomurju in je temeljila na anketi. Raziskava meri stopnjo razumevanja in strahu pred kibernetsko kriminaliteto, obseg sprejetih zaščitnih ukrepov in zaznano resnost kibernetske kriminalitete. Ugotovitve razkrivajo precejšnjo ozaveščenost anketirancev o potencialnih spletnih grožnjah, hkrati pa opozarjajo na zaskrbljujočo vrzel med ozaveščenostjo in izvajanjem celovitih zaščitnih ukrepov. Ta razkorak kaže, da znanje in ozaveščenost ne vodita vedno v proaktivno ravnanje na področju spletne varnosti. Študija je pokazala, da so najpogosteje prijavljena kibernetska kazniva dejanja v regiji vključevala nezaželena sporočila in nepooblaščen dostop do računa, vendar ta kazniva dejanja na splošno niso bila obravnavana kot resne grožnje, ki bi upravičevale posredovanje organov kazenskega pregona. Študija poudarja, da je v Pomurju nujno treba okrepiti izobraževanje o kibernetski varnosti in kulturo spletne varnosti, zlasti zaradi hitro razvijajočega se okolja kibernetskih groženj.
Ključne besede: kibernetski kriminal, uporabniki interneta, spletne goljufije, digitalna varnost, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.07.2023; Ogledov: 355; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Informacijska varnost skozi oči uporabnikov telekomunikacijskih storitev : magistrsko delo
Katja Grković, 2023, magistrsko delo

Opis: Telekomunikacijska podjetja morajo svojim uporabnikom poleg vseh storitev in izdelkov zagotavljati tudi varnost njihovih osebnih podatkov, varnost omrežja, elektronskega poslovanja in nuditi različne varnostne opcije. V magistrskem delu so opisani vsi vidiki informacijske varnosti pri štirih slovenskih telekomunikacijskih podjetjih: Telekom Slovenije, A1 Slovenija d. d., Telemach in T-2 d. o. o. Varnost osebnih podatkov podjetja zagotavljajo z upoštevanjem splošne uredbe EU o varstvu podatkov, na podlagi katere so sestavili svoje pogoje oziroma politiko varstva osebnih podatkov. Vsa podjetja so dolžna zagotoviti ustrezno varnost in celovitost njihovih omrežij in storitev, ter so v primeru, da pride do kakršnih koli kršitev varnosti ali celovitosti, o tem primorana poročati agenciji AKOS. Podjetja svojim uporabnikom omogočajo tudi urejanje njihovega naročniškega razmerja, tako imenovano e-poslovanje, ki vključuje nakup in prodajo blaga in storitev prek spleta, obdelavo plačil in izmenjavo informacij. Zaradi varnostnih tveganj, ki se pri teh procesih pojavijo, vsa telekomunikacijska podjetja svojim uporabnikom nudijo različne varnostne opcije. V sklopu magistrskega dela smo opravili intervju in izvedeli, da podjetja svoje uporabnike sproti ozaveščajo o informacijski varnosti oziroma o varnostnih težavah, ki se lahko pojavijo, medtem ko zaposlene glede informacijske varnosti redno izobražujejo. Poleg tega smo s pomočjo ankete izvedeli, da se zaupanje uporabnikov telekomunikacijskih storitev ne razlikuje glede na operaterja, pri katerem so. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica uporabnikov spletno plačuje račune za telekomunikacijske storitve, da se manj izobraženi anketiranci in bolj izobraženi anketiranci med seboj ne razlikujejo v dojemanju varnostnih tveganj ter da ne obstaja povezanost med pojavom varnostnih težav pri uporabnikih in uporabo varnostnih opcij, ki jih nudijo telekomunikacijska podjetja.
Ključne besede: informacijska varnost, telekomunikacije, osebni podatki, uporabniki, omrežja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (879,20 KB)

4.
Načrtovanje in vrednotenje uporabniške izkušnje digitalno dostopnih rešitev za starejše uporabnike : magistrsko delo
Nina Lozinšek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali načrtovanje in vrednotenje uporabniške izkušnje digitalno dostopnih rešitev za starejše uporabnike. Izvedli smo sistematičen pregled literature, da smo predstavili uporabniško izkušnjo, načrtovanje le-te in ugotovili principe digitalne dostopnosti in težave, s katerimi se soočajo starejši uporabniki. Pripravili smo prototip rešitve na osnovi načrtovane uporabniške izkušnje in ga preverili z uporabniki, ki so bili ciljna publika. S pomočjo vprašalnika UEQ in intervjuja smo testirali vpliv principov digitalne dostopnosti na uporabniško izkušnjo in ugotovili, da uveljavljanje teh principov pozitivno vpliva na uporabniško izkušnjo starejših uporabnikov.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, digitalna dostopnost, starejši uporabniki, načrtovanje, vrednotenje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

5.
Dojemanje agregatorjev novic s strani medijev in uporabnikov : diplomsko delo
Timotej Verdev, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dojemanje agregatorjev novic s strani medijev in uporabnikov. Z empirično raziskavo smo na osnovi analize podatkov, pridobljenih s strani medijev in uporabnikov, ugotovili, da med uporabniki in agregatorji novic obstaja pozitiven odnos, saj so agregatorji ustvarjeni, da zadovoljijo potrebe uporabnikov. Empirični rezultati naše raziskave so hkrati pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika med uporabniki in ne uporabniki pri dostopanju do novic pri direktnem dostopu do medija in preko agregatorjev novic. Na osnovi rezultatov nismo mogli potrditi niti ovreči, da agregatorji novic in mediji med seboj tekmujejo za doseganje bralcev, ali da bi si medsebojno koristili.
Ključne besede: agregatorji novic, mediji, uporabniki agregatorjev novic
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 420; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
Teorije in modeli v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah : sistematičen pregled literature
Špela Grilc, 2021, diplomsko delo

Opis: Kot posledica vse bolj kompleksnih in sofisticiranih kibernetskih groženj je informacijska varnost postala aktualna tema v strokovnih razpravah in znanstvenih raziskavah. Te opozarjajo, da so za informacijskovarnostne incidente največkrat odgovorni uporabniki, najpogosteje zaradi malomarnosti pri uporabi informacijskih sistemov in tehnologij, neozaveščenosti o informacijskih tveganjih, pozabljivosti, nepazljivosti ali nepremišljenosti, tudi apatije in odpora do spoštovanja informacijskovarnostnih politik. S pojasnjevanjem vloge uporabnikov v sistemu zagotavljanja informacijske varnosti se ukvarja behavioristična informacijska varnost, kjer se pri pojasnjevanju in napovedovanju vedenja uporabnikov izhaja iz različnih psiholoških, organizacijskih in kriminoloških teorij. Kljub številčnosti sistematičnih pregledov literature na področju informacijske varnosti med njimi ni mogoče zaslediti celostnega sistematičnega pregleda teorij, ki se uporabljajo v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti katere teorije so najbolj uveljavljene v raziskavah, na katerih tematskih področjih se najpogosteje uporabljajo, kateri dejavniki so po posameznih sklopih teorij najpogosteje vključeni v raziskave in kateri so najpogosteje statistično značilni. Skladno s tem smo v empiričnem delu opravili dve študiji, ki sta vključevali sistematičen pregled literature za preteklih deset let. Ugotovili smo, da med najbolj uveljavljeni sodita varnostnomotivacijska teorija in teorija načrtovanega vedenja, najpogosteje statistično značilna dejavnika teh teorij, ki se uporabljata za napovedovanje samozaščitnega vedenja in skladnosti vedenja s politikami informacijske varnosti sta samoučinkovitost in zaznana uporabnost tehnologije. Rezultati diplomskega dela so lahko v pomoč raziskovalcem pri načrtovanju raziskav v prihodnje in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem ali izobraževanjem uporabnikov oz. upravljanjem njihovega informacijskovarnostnega vedenja.
Ključne besede: informacijska varnost, uporabniki, vedenje, človeški dejavniki, raziskave, pregled literature, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (948,31 KB)

7.
Ozaveščenost uporabnikov o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matic Završnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo uvodoma izpostavili izzive zagotavljanja informacijske varnosti na mobilnih napravah in se v povezavi s tem osredotočili na problematiko, ki jo predstavlja spletno nakupovanje na mobilnih napravah. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, predstavili pa smo tudi nekatera pomembna varnostna tveganja, s katerimi se lahko soočijo uporabniki mobilnih naprav. V poglavju 5 smo predstavili nekaj učinkovitih zaščitnih ukrepov in rešitev za zagotavljanje varnejšega spletnega nakupovanja na mobilnih napravah ter poudarili njihov pomen pri zagotavljanju celovite informacijske varnosti mobilnih naprav. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate anketne raziskave. Zapisali smo svoje ugotovitve in jih kasneje uporabili za preverjanje uvodoma zastavljenih hipotez glede ozaveščenosti uporabnikov mobilnih naprav o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju in poznavanju zaščitnih ukrepov ter rešitev. Ugotovili smo, da večina anketiranih uporabnikov pozna varnostna tveganja in grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, še bolj pa se zavedajo njihovih posledic. Pri poznavanju in uporabi posameznih zaščitnih ukrepov pa smo ugotovili, da anketirani uporabniki najbolje poznajo oz. uporabljajo osnovne ukrepe, medtem ko je poznavanje in uporaba kompleksnejših zaščitnih ukrepov bistveno slabša.
Ključne besede: diplomske naloge, mobilne naprave, spletno nakupovanje, grožnje, varnostna tveganja, uporabniki mobilnih naprav
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 629; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Analiza karakteristik uporabnikov fintech bančnih storitev v Sloveniji
Aleksandra Amon, 2021, magistrsko delo

Opis: Tradicionalne banke so že dolgo ključni igralec na finančnih trgih. Njihov uveljavljen položaj pa vedno bolj moti fintech industrija, ki je ustvarila neobanke, nov bančni model, ki z odsotnostjo mreže fizičnih podružnic implementira nizko cenovno stroškovno strukturo, zaradi katere lahko uporabnikom ponuja hitrejše, ugodnejše in bolj personalizirane bančne storitve. Neobanke kot novi udeleženci na finančnih trgih premikajo do sedaj trdno začrtane meje bančnih storitev in ponujajo specializirane storitve za uporabnike določene rase, spolne usmerjenosti in premoženjskega statusa; obseg storitev pa ne zajema več zgolj bančnih, temveč tudi računovodske storitve in storitve življenjskega sloga. S tem je razvoj fintecha in neobank ustvaril igrišče za popolnoma nove dimenzije konkurenčnosti v bančnem sektorju in iz dneva v dan se bolj poudarja potreba po upoštevanju priložnosti in tveganj. Industrija fintecha je cvetela kljub posledicam pandemije, v kateri živimo in dokazala, da je več kot resna grožnja uveljavljenim konvencionalnim bančnim institucijam. Tradicionalne bančne institucije se na to grožnjo odzivajo različno, od sodelovanja z neobankami in ustanavljanja svojih pa vse do neposrednega tekmovanja z neobankami; kljub temu pa se zdi, da jih neobanke elegantno prehitevajo. V magistrskem delu želimo odkriti, zakaj je temu tako; katere so tiste spremenljivke, ki pri uporabnikih pretehtajo tehtnico v prid neobankam. Zato celovito analiziramo karakteristike uporabnikov neobank v Sloveniji in kot ključne spoznamo transparentnost in zaupanje kot osebno vrednoto, potrpežljivost, dobro finančno pismenost in posedovanje finančnih naložb; istočasno pa ugotovimo, da pomembno vlogo pri odločitvi posameznika za uporabo neobanke igrajo zaznana uporabnost in enostavnost uporabe, varnost, zaupanje znamki in njenim storitvam, odnos posameznika do uporabe in namen uporabe.
Ključne besede: Fintech, neobanke, digitalno bančništvo, uporabniki neobank.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1228; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
Deanonimizacija uporabnikov temnega spleta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Marko Krajnc, 2021, diplomsko delo

Opis: V času, kjer je meja med zasebno in javno uporabo spleta vse bolj zabrisana, večina ljudi še vedno misli, da so na voljo le klasični brskalniki in da lahko z njimi dostopamo do vseh informacij na širokem spletu. V resnici pa slednji prostor predstavlja precej majhen delež, ki ga imenujemo površinski oziroma vidni splet. Pod njim se nahaja veliko bolj obsežna plast, imenovana globoki splet, še globje pa se nahaja temni splet, do katerega lahko dostopamo izključno z uporabo posebne programske opreme, ki nam omogoča anonimnost. V dani diplomski nalogi smo torej opisali temni splet, raziskovali njegovo anonimno uporabo in skušali ugotoviti teoretične razloge za njegov nadaljnji obstoj oziroma ukinitev. Raziskovalni problem, iz katerega smo izhajali, tako predstavlja deanonimizacija uporabnikov temnega spleta, kateri danes večini uporabnikov predstavlja še zadnji prostor, ki jim nudi anonimno uporabo spleta. Ker večji del populacije temnega spleta sploh ne pozna, oziroma ga povezuje le z ilegalnimi dejavnostmi, je bilo pomembno vodilo te naloge prikazati tudi več namenov uporabe temnega spleta, hkrati pa poiskati ključne razloge za upor proti vse bolj pogosti deanonimizaciji uporabnika. Menimo torej, da so za nalogo, ki raziskuje perečo deanonimizacijo, ključni tako njeni protiargumenti, kot tudi koristna oziroma pozitivna plat prekinitve anonimne uporabe (temnega) spleta. Ugotovitev smo v prvi fazi pridobili na podlagi raziskovanja različnih vrst uporabnikov temnega spleta, opisa anonimizacijskih orodij, navedbe razlogov za ohranjanje anonimnosti, hkrati pa tudi z iskanjem prednosti in načina vzpostavitve deanonimizacije in delne identifikacije uporabnikov. Praktični del naloge je potekal na podlagi analize intervjuja s tremi rednimi uporabniki temnega spleta, katere smo povpraševali o ključnih razlogih za uporabo, uporabniških izkušnjah in njihovem mnenju o anonimnosti kot taki. Na koncu je sledila razprava, v kateri smo primerjali ugotovitve teorije in konkretne uporabniške izkušnje.
Ključne besede: diplomske naloge, splet, temni splet, anonimnost, uporabniki, deanonimizacija
Objavljeno v DKUM: 01.09.2021; Ogledov: 1072; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
Telesna samopodoba moških uporabnikov fitnesa
Tomaž Juhart, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Raziskovanje telesne samopodobe se je v večini osredotočalo le na ženske, kljub temu pa lahko v zadnjem času opazimo porast literature, ki obravnava izključno telesno samopodobo moških. Moški z nizko telesno samopodobo pogosto posegajo po anabolnih steroidih, ki so v nekaterih primerih povod za razvoj nizke samopodobe in mišične dismorfije. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete, ki jo je izpolnilo 70 moških uporabnikov fitnesa. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS. Rezultati: Več kot polovica anketiranih (n = 41; 58,6 %) ima le nekaj manjših pomislekov glede telesne samopodobe, 35,7 % anketiranih moških izraža blago obliko nezadovoljstva s telesno samopodobo. Pri 4,3 % je mogoče opaziti izrazito negativno telesno samopodobo, med tem, ko ima 1,4 % moških zelo hudo obliko nizke telesne samopodobe. Razprava in sklep: Zadovoljstvo s telesnim videzom močno vpliva na duševno in fizično zdravje. Nizka telesna samopodoba lahko vodi v številna psihiatrična obolenja s hudimi posledicami, zato je pomembna promocija pozitivne telesne samopodobe. Z našo raziskavo ugotavljamo, da moški uporabniki fitnesa izkazujejo nezadovoljstvo s telesno samopodobo.
Ključne besede: mišična dismorfija, samopodoba, moški uporabniki fitnesa, telesna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1226; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (459,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici