1. Upravljanje in regulacija podatkov v pravu EU: analiza Akta o podatkih : magistrsko deloGal Pastirk, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov.
Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti.
Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke.
V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev.
Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih.
Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikihPetra Golenač, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo domače in tuje literature ter virov opisali opredelitev proračunskih uporabnikov, značilnosti notranje revizije v javnem sektorju, hierarhijo pravil državnega notranjega revidiranja in načine zagotavljanja notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Opisali smo naloge in pomen Urada RS za nadzor proračuna, spremljanje stanja notranjega nadzora javnih financ in pomen programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili kakovost notranjega revidiranja in opisali kazalnike kakovosti notranjega revidiranja. Na osnovi proučene literature menimo, da je notranja revizija kakovostna, če je uspešna in učinkovita. Uspešnost in učinkovitost notranje revizije pa lahko merimo s kazalniki delovanja notranje revizije, pri čemer je pomembno, da vodja notranje revizije določi ključne kazalnike delovanja notranje revizije in njihove ciljne vrednosti ter rezultate beleži v Programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranje revizije ter z rezultati seznanja poslovodstvo in organ nadzora.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali naročnikom (proračunskim uporabnikom, ki storitve notranjega revidiranja zagotavljajo z zunanjim izvajalcem), in anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali zunanjim izvajalcem storitev notranjega revidiranja, raziskali dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Pri raziskavi smo izhajali iz ključnih težav, ki jih Urad RS za nadzor proračuna navaja v letnem poročilu notranjega nadzora javnih financ, to je, da proračunski uporabniki od zunanjih izvajalcev pogosto ne dobijo kakovostne in ustrezne storitve notranjega revidiranja ter da storitve notranjega revidiranja niso skladne z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Notranja revizija tako lahko predstavlja zakonsko obvezo in porabnika sredstev oziroma je cena notranje revizije lahko najpomembnejši kriterij pri izbiri državnega notranjega revizorja, zunanji izvajalci državnega notranjega revidiranja pa z doseženimi cenami na trgu storitev državnega notranjega revidiranja ne morejo zagotavljati kakovostnega notranjega revidiranja.
Ugotavljamo, da so pri izbiri državnega notranjega revizorja pomembna priporočila uporabnikov. Iz rezultatov raziskave izhaja, da za naročnike storitev državnega notranjega revidiranja kakovost notranje revizije ni pogojena s ceno revizijskih storitev. Zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja pa menijo, da z doseženimi cenami na trgu ne morejo zagotavljati kakovostnega državnega notranjega revidiranja.
Na osnovi izsledkov magistrskega dela predlagamo zagotovitev ustreznih pravnih podlag, ki bodo vse izvajalce državnega notranjega revidiranja zavezovale k obvezni uporabi enotno delujočega sistema državnega notranjega revidiranja. Strinjamo se s predlogom Urada RS za nadzor proračuna, da se rešitev nahaja v obvezni uporabi enotno delujočega sistema notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov (e-Notranja revizija). Z obvezno uporabo aplikacije bo dosežena enotna programska podpora notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov in zagotovljen enotno delujoč sistem notranjega nadzora javnih financ. Uporaba aplikacije e-Notranja revizija bo zagotovila enoten pristop k delu notranje revizije, izboljšala kakovost, celovitost in objektivnost podatkov ter uredila cene storitev notranjega revidiranja.
Ključne besede: notranja revizija, proračunski uporabnik, kakovost, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 402; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,69 MB) |
3. Pravna ureditev nekonvencionalne medicine : magistrsko deloMiha Erhatič, 2022, magistrsko delo Opis: Obstoječa pravna ureditev področja nekonvencionalne medicine je v Sloveniji urejena pomanjkljivo in nezadovoljivo ter zato potrebna korenite posodobitve in prenove. Trenutno veljavna zakonodaja, izvajanje nekonvencionalnih metod zdravljenja, namenja zgolj zdravilcem in obenem omejuje terapevtsko svobodo zdravnikom, saj je izvajanje vseh ostalih metod, ki ne sodijo na področje konvencionalne medicine, za njih prepovedano.
Ključne besede: nekonvencionalne medicina, zdravilec, zdravnik, uporabnik storitve, pacient
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 102
Celotno besedilo (664,19 KB) |
4. Generične znamke - iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka : magistrsko deloTjaša Unverdorben, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Generične znamke – iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka obravnava pravne institute na področju ureditve generičnih znamk, s poudarkom na posebnostih znamk EU v primerjavi z nacionalnimi znamkami, ki so registrirane v posamezni državi članici EU. Hkrati izpostavlja določene pravne probleme, ki odpirajo možnost različnih razlag posameznih določb. Stališča glede upravičenosti in sorazmernosti instituta izbrisa znamke iz registra so v glavnini poenotena in se močno nagibajo v prid instituta. Javni interes, da nekateri znaki preidejo v javno domeno, namreč pretehta slabosti, ki jih ima izguba izključnih pravic iz znamke za imetnika, ki ni pravočasno ukrepal v smeri preprečevanja nastanka generičnosti. Še vedno pa določena odprta vprašanja slabijo pravno varnost na zadevnem področju. Zaradi diametralno nasprotnih stališč je predvsem določanje geografskega obsega, ki zadošča za izbris znamke EU, še vedno sporno. Nekateri menijo, da je mogoče znamko EU izbrisati le, če generična postane v celotni EU ali v pretežnem delu, spet drugi da zadošča generičnost zgolj v eni državi članici. Tudi razlage pravil in relevantnih okoliščin glede vključevanja posrednikov in trgovcev v relevantni krog oseb niso povsem enoznačne. Odločba Sodišča EU, ki bi dokončno razjasnila ustrezno razlago, bi tako pomembno prispevala k razvoju sodne prakse in skladni razlagi določb. Z visoko zastavljenim pragom za dosego z dolgotrajno uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka za besedne znamke, se odpirajo tudi vprašanja upravičenosti različne pravne presoje generičnosti glede na vrsto znamke. Uveljavljena sodna praksa Sodišča EU trenutno še vedno ne izključuje možnosti izkazovanja pridobljenega razlikovalnega učinka za posamezne vrste znamk, vendar se nekateri zavzemajo za spremembo pristopa, po katerem za nekonvencionalne znamke sploh ne bi bilo možno izkazati z uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka. Ker pa so prijavitelji le redko uspešni tudi pri dokazovanju pridobljenega razlikovalnega učinka nekonvencionalnih znamk, pozivi k zavzemanju bolj normativnega pristopa, do danes niso bili dovolj prepričljivi.
Ključne besede: registracija znamke, generična znamka, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, ničnost znamke, izbris znamke, neaktivnost imetnika znamke, končni uporabnik, pridobljen razlikovalni učinek, povprečen potrošnik
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1358; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. Povezanost med atmosfero pri izvajanju storitve in zaznano vrednostjo storitveIva Lana Korošec, 2021, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava tematiko atmosfere pri izvajanju storitev z vidika percepcije uporabnika in njegovega zadovoljstva. Želja po uvidu atmosfere, zaznane vrednosti in zadovoljstva je v ospredje postavila uporabnika in njegovo percepcijo obravnavanih pojmov v povezavi s storitvijo na primeru restavracij. Podrobneje smo preučili atmosfero in njene dejavnike s strani avtorjev, ki so se s tematiko v preteklosti že ukvarjali. Storitveno okolje je bilo preučevano s strani številnih avtorjev, pri tem je bila uporabljena različna terminologija in vključene različne dimenzije. Obravnavano je bilo tudi storitveno okolje v restavracijah. Ravno dejstvo, ki priča o nenehno spreminjajoči se dinamiki okolja, pa daje aktualno relevantnost obravnavani problematiki. Storitveno okolje je smotrno za ponudnika in za uporabnika storitve. Težnja prvih je usmerjena v pozitivno zaznavanje storitvenega okolja s strani uporabnika, vendar ta še ne predstavlja dovoljšen faktor za zadovoljnega uporabnika. Na uporabnika delujejo številni dejavniki, ki se posledično kažejo v njegovem vedenju. Potrebe in želje so odvisne od vsakega posameznika, kar pomeni, da teh ne moremo v celoti pripisati in jih enačiti z značilnostmi potreb in želja določenega ciljnega segmenta, ne glede na dejstvo, da bi posameznik po določenih karakteristikah sovpadal z določeno ciljno skupino. Zaznava značilnosti storitvenega okolja poteka tako na zavedni kot na subliminalni ravni. Učinek na uporabnika pa je v obeh primerih zaznave neizpodbiten. Kadar govorimo o učinkih pogojev ambienta, ki vplivajo na uporabnika na subliminalni ravni oz. so le-ti s strani storitvenih podjetij uporabljeni subliminalno, to privede do odpiranja številnih vprašanj, ki se navezujejo na etične in moralne vidike. Opisana je bila zaznava atmosfere za vsako izmed petih čutil posebej, kjer smo podali splošne smernice za vsako čutilo in vpliv komponent čutila na uporabnika. Pri tem dodajamo, da zaradi kompleksnosti opazovanih pojavov, ni bilo mogoče vsega zajeti v raziskavo. Posameznik, v našem primeru uporabnik, tako zazna okolico kot skupek vseh senzoričnih informacij in soodvisnosti posameznih komponent določenega čutila, ki je v danem prostoru v določenem trenutku. To omogoča vseh pet čutil skupaj. Relevanco ima tako vsako človeško čutilo posebej, saj deluje vsako čutilo kot senzorična celota, vendar vse informacije, ki jih individuum zazna s pomočjo vseh čutil skupaj, tvori celoto zaznave.
Pri preučevanju konceptov zaznane vrednosti storitev in zadovoljstva smo izhajali z vidikov več avtorjev, pri čemer je domača literatura predstavljala temelj. Smotrno je bilo predvsem definirati omenjena koncepta zaradi kasnejše izvedbe empiričnega dela raziskave. Številni avtorji sodobnega časa so prepoznali povezavo med preučevanimi konstrukti – atmosfera pri izvajanju storitve, zaznana vrednost in zadovoljstvo s storitvijo.
Merjenje omenjenih konstruktov in povezava med njimi je bila temelj vzpostavitve hipotez z namenom ugotavljanja soodvisnosti spremenljivk oz. dejavnikov. Analizirani in interpretirani so bili demografski podatki vzorca, družba ob obisku restavracije in pogostost obiska restavracije. Podana je bila deskriptivna statistika spremenljivk, ki je obravnavala stopnjo zadovoljstva z opravljeno storitvijo, zaznano vrednost opravljene storitve in celovito oceno atmosfere v restavraciji. Interpretacija opisne statistike je bila podana za vse dejavnike, ki so bili vključeni v konstrukt atmosfera, zaznana vrednost in zadovoljstvo. Faktorska analiza je bila izvedena za vse 3 omenjene konstrukte ločeno, kjer smo pozornost namenili vrednostim komunalitet in faktorskih uteži. Pri dveh konstruktih – zaznana vrednost in zadovoljstvo smo ohranili vse spremenljivke in imeli po en faktor. Pri konstruktu atmosfera pa smo štiri spremenljivke izločili iz nadaljnje analize, kar je bila posledica neustreznih vrednosti.
Ključne besede: atmosfera, zaznana vrednost, zadovoljstvo, uporabnik, storitev.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,10 MB) |
6. Samorazkrivanje na družbenih omrežjih: dejavniki, povezani z deljenjem podatkov med uporabniki Facebooka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLea Školaris, 2021, diplomsko delo Opis: Komunikacija in socializacija sta v današnjem času vse bolj odvisna od informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetnih storitev, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Slednja omogočajo uporabnikom interakcijo z drugimi uporabniki in deljenje podatkov s prijatelji, znanci in javnostmi. Z uporabo družbenih omrežjih pa so povezana tudi številna tveganja (zloraba podatkov, oblike izsiljevanj in nadlegovanj, kraja identitete, vdori v uporabniški račun, prevare in goljufije), zato je pomembno krepiti ozaveščenost uporabnikov o nevarnostih in posledicah samorazkrivanja ter deljenja osebnih podatkov. V ta namen je treba razumeti katere okoliščine spodbujajo ali zavirajo odločitve uporabnikov glede deljenja informacij na tovrstnih omrežjih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kateri dejavniki iz teorije načrtovanega vedenja in modela izračuna zasebnosti, so povezani s samorazkrivanjem na družbenem omrežju Facebook med uporabniki v Sloveniji ter ali se zaznava teh dejavnikov razlikuje med uporabniki, ki delijo osebne podatke z drugimi ljudmi in uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 195 respondentov. Ugotovili smo, da so vsi dejavniki, vključeni v raziskavo povezani s samorazkrivanjem na Facebooku. Najmočneje je s tem povezan odnos do deljenja informacij, najšibkeje pa zaznava nadzora nad deljenimi podatki. Dokazali smo tudi, da imajo uporabniki, ki na Facebooku delijo osebne podatke z drugimi drugačen odnos do deljenja podatkov ter drugače zaznavajo koristi in tveganja, kot tisti uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi ljudmi. Gre za eno izmed redkih raziskav o samorazkrivanju in deljenju osebnih podatkov na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru, ki je vključevala dejavnike iz različnih teoretičnih izhodišč. Rezultati so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je mogoče upoštevati pri ozaveščanju uporabnikov o varni rabi spleta ter izobraževanju o pomembnosti nastavitev zasebnosti in varnosti osebnih podatkov.
Ključne besede: diplomske naloge, družbeno omrežje, Facebook, samorazkrivanje, osebni podatki, uporabnik
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1203; Prenosov: 195
Celotno besedilo (722,87 KB) |
7. Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v MariboruMaja Petek, 2021, magistrsko delo Opis: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Ključne besede: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1422; Prenosov: 218
Celotno besedilo (2,69 MB) |
8. Oblikovanje dostopnih pravic po standardu ISO 27001Klavdija Martinjak, 2020, diplomsko delo Opis: Podjetja in organizacije se vse bolj zavedajo pomembnosti informacij, ki so ključne za upravljanje procesov. Učinkovit nadzor z upoštevanjem mednarodno uveljavljenih varnostnih standardov je osnova informacijske varnosti. V informacijskih sistemih so shranjeni pomembni podatki za upravljanje in vodenje podjetij in organizacij, dostop do njih pa je treba skrbno nadzorovati, saj ta nadzor pomeni enega najpomembnejših temeljev informacijske varnosti.
V diplomskem delu obravnavamo dodeljevanje dostopnih pravic v informacijskem sistemu Infor LN. Prav te dodeljene pravice so nepregledne in vnos novih zahteva veliko dodatnega ročnega dela za posamezni subjekt.
Sledili smo dvema najpomembnejšima ciljema, tj. razvrstiti subjekte z enakimi nivoji pooblaščenosti v matriko dostopnih pravic in izboljšati kontrolo dodeljevanja teh.
Obstoječe dostopne pravice smo razvrstili v nove skupine, imenovane vloge oz. role, ki so skupne za več subjektov. Te smo uporabili v matriki, s čimer smo dosegli boljšo preglednost ter enostavno delo z dodajanjem in odvzemanjem avtorizacij.
Z upoštevanjem mednarodnega standarda ISO 27001, ki zahteva evidentirane procese, smo zasnovali postopek potrjevanja in odobravanja dostopnih pravic.
Ključne besede: poslovno informacijski sistem, standard ISO 27001, ključni uporabnik, dostopne pravice.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1404; Prenosov: 172
Celotno besedilo (3,73 MB) |
9. Vpliv digitalizacije na mobilno bančništvoSimona Muhič, 2020, magistrsko delo Opis: V današnjem času sta globalizacija in razvoj tehnologije povzročila številne spremembe. Spreminjati se je začela celotna družba, s tem pa tudi posameznikove potrebe in želje. Banke so tem željam začele slediti ter izkoriščati nove priložnosti, ki jih je prinesel tehnološki razvoj. Številni uporabniki že dlje časa uživajo v prednostih, ki jih prinaša mobilno bančništvo. Dostopno je kjerkoli in kadarkoli, kar omogoča lažje opravljanje finančnih poslov. V poslovnem okolju je poleg dobro oblikovane varnostne politike in preverjanja skladnosti teorije s prakso, nujno potrebna dobra mera razuma pri uporabi internetnih storitev. Slovenske banke že intenzivno sledijo trendom na področju e-bančništva in vpeljujejo nove tehnologije, kar dokazuje dejstvo, da sta mobilno in spletno bančništvo med slovenskimi komitenti vse bolj priljubljena. Čeprav nam digitalna doba nudi ogromno prednosti, se moramo zavedati tudi njenih tveganj. Razširjenost digitalnega bančništva je dokaz, da je internet pridobil dovolj verodostojnosti in zaupanja, da se lahko posamezniki počutijo brezskrbno, med––tem ko s svojim denarjem razpolagajo v digitalni obliki.
Banke se srečujejo z izzivom, kako zasnovati in ustvariti dobro mobilno aplikacijo, s katero bodo komitenti zadovoljni. Več kot organizacija vlaga v uporabniško izkušnjo, večja je verjetnost, da bodo s tem aktivno pridobivali zveste uporabnike, ki se bodo radi vračali. Poglavitna konkurenčna prednost je čim večja uporabnost in enostavnost aplikacije.
V magistrskem delu smo raziskali, kako je digitalizacija vplivala na tradicionalno bančništvo in ga pretvorila v sodobno. V prvem delu smo opredelili pojem sodobnega in mobilnega bančništva ter prednosti in slabosti, ki jih je prinesla uvedba novih tehnologij. Predstavili smo trende e-bančništva v Sloveniji, mobilnega bančništva po svetu ter navedli različne tehnološke in netehnološke omejitve s katerimi se organizacija srečuje pri uvajanju e-poslovanja.
Ključne besede: digitalizacija, mobilna banka, uporabnik, varnost, uporabniški vmesnik
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 1239; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,02 MB) |
10. Mobilna aplikacija za naročanje pacientovRebeka Hrovat, 2018, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami.
Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije.
Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind.
Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije.
Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1634; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,04 MB) |
