| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Generične znamke - iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka
Tjaša Unverdorben, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Generične znamke – iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka obravnava pravne institute na področju ureditve generičnih znamk, s poudarkom na posebnostih znamk EU v primerjavi z nacionalnimi znamkami, ki so registrirane v posamezni državi članici EU. Hkrati izpostavlja določene pravne probleme, ki odpirajo možnost različnih razlag posameznih določb. Stališča glede upravičenosti in sorazmernosti instituta izbrisa znamke iz registra so v glavnini poenotena in se močno nagibajo v prid instituta. Javni interes, da nekateri znaki preidejo v javno domeno, namreč pretehta slabosti, ki jih ima izguba izključnih pravic iz znamke za imetnika, ki ni pravočasno ukrepal v smeri preprečevanja nastanka generičnosti. Še vedno pa določena odprta vprašanja slabijo pravno varnost na zadevnem področju. Zaradi diametralno nasprotnih stališč je predvsem določanje geografskega obsega, ki zadošča za izbris znamke EU, še vedno sporno. Nekateri menijo, da je mogoče znamko EU izbrisati le, če generična postane v celotni EU ali v pretežnem delu, spet drugi da zadošča generičnost zgolj v eni državi članici. Tudi razlage pravil in relevantnih okoliščin glede vključevanja posrednikov in trgovcev v relevantni krog oseb niso povsem enoznačne. Odločba Sodišča EU, ki bi dokončno razjasnila ustrezno razlago, bi tako pomembno prispevala k razvoju sodne prakse in skladni razlagi določb. Z visoko zastavljenim pragom za dosego z dolgotrajno uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka za besedne znamke, se odpirajo tudi vprašanja upravičenosti različne pravne presoje generičnosti glede na vrsto znamke. Uveljavljena sodna praksa Sodišča EU trenutno še vedno ne izključuje možnosti izkazovanja pridobljenega razlikovalnega učinka za posamezne vrste znamk, vendar se nekateri zavzemajo za spremembo pristopa, po katerem za nekonvencionalne znamke sploh ne bi bilo možno izkazati z uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka. Ker pa so prijavitelji le redko uspešni tudi pri dokazovanju pridobljenega razlikovalnega učinka nekonvencionalnih znamk, pozivi k zavzemanju bolj normativnega pristopa, do danes niso bili dovolj prepričljivi.
Ključne besede: registracija znamke, generična znamka, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, ničnost znamke, izbris znamke, neaktivnost imetnika znamke, končni uporabnik, pridobljen razlikovalni učinek, povprečen potrošnik
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 121; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Povezanost med atmosfero pri izvajanju storitve in zaznano vrednostjo storitve
Iva Lana Korošec, 2021, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava tematiko atmosfere pri izvajanju storitev z vidika percepcije uporabnika in njegovega zadovoljstva. Želja po uvidu atmosfere, zaznane vrednosti in zadovoljstva je v ospredje postavila uporabnika in njegovo percepcijo obravnavanih pojmov v povezavi s storitvijo na primeru restavracij. Podrobneje smo preučili atmosfero in njene dejavnike s strani avtorjev, ki so se s tematiko v preteklosti že ukvarjali. Storitveno okolje je bilo preučevano s strani številnih avtorjev, pri tem je bila uporabljena različna terminologija in vključene različne dimenzije. Obravnavano je bilo tudi storitveno okolje v restavracijah. Ravno dejstvo, ki priča o nenehno spreminjajoči se dinamiki okolja, pa daje aktualno relevantnost obravnavani problematiki. Storitveno okolje je smotrno za ponudnika in za uporabnika storitve. Težnja prvih je usmerjena v pozitivno zaznavanje storitvenega okolja s strani uporabnika, vendar ta še ne predstavlja dovoljšen faktor za zadovoljnega uporabnika. Na uporabnika delujejo številni dejavniki, ki se posledično kažejo v njegovem vedenju. Potrebe in želje so odvisne od vsakega posameznika, kar pomeni, da teh ne moremo v celoti pripisati in jih enačiti z značilnostmi potreb in želja določenega ciljnega segmenta, ne glede na dejstvo, da bi posameznik po določenih karakteristikah sovpadal z določeno ciljno skupino. Zaznava značilnosti storitvenega okolja poteka tako na zavedni kot na subliminalni ravni. Učinek na uporabnika pa je v obeh primerih zaznave neizpodbiten. Kadar govorimo o učinkih pogojev ambienta, ki vplivajo na uporabnika na subliminalni ravni oz. so le-ti s strani storitvenih podjetij uporabljeni subliminalno, to privede do odpiranja številnih vprašanj, ki se navezujejo na etične in moralne vidike. Opisana je bila zaznava atmosfere za vsako izmed petih čutil posebej, kjer smo podali splošne smernice za vsako čutilo in vpliv komponent čutila na uporabnika. Pri tem dodajamo, da zaradi kompleksnosti opazovanih pojavov, ni bilo mogoče vsega zajeti v raziskavo. Posameznik, v našem primeru uporabnik, tako zazna okolico kot skupek vseh senzoričnih informacij in soodvisnosti posameznih komponent določenega čutila, ki je v danem prostoru v določenem trenutku. To omogoča vseh pet čutil skupaj. Relevanco ima tako vsako človeško čutilo posebej, saj deluje vsako čutilo kot senzorična celota, vendar vse informacije, ki jih individuum zazna s pomočjo vseh čutil skupaj, tvori celoto zaznave. Pri preučevanju konceptov zaznane vrednosti storitev in zadovoljstva smo izhajali z vidikov več avtorjev, pri čemer je domača literatura predstavljala temelj. Smotrno je bilo predvsem definirati omenjena koncepta zaradi kasnejše izvedbe empiričnega dela raziskave. Številni avtorji sodobnega časa so prepoznali povezavo med preučevanimi konstrukti – atmosfera pri izvajanju storitve, zaznana vrednost in zadovoljstvo s storitvijo. Merjenje omenjenih konstruktov in povezava med njimi je bila temelj vzpostavitve hipotez z namenom ugotavljanja soodvisnosti spremenljivk oz. dejavnikov. Analizirani in interpretirani so bili demografski podatki vzorca, družba ob obisku restavracije in pogostost obiska restavracije. Podana je bila deskriptivna statistika spremenljivk, ki je obravnavala stopnjo zadovoljstva z opravljeno storitvijo, zaznano vrednost opravljene storitve in celovito oceno atmosfere v restavraciji. Interpretacija opisne statistike je bila podana za vse dejavnike, ki so bili vključeni v konstrukt atmosfera, zaznana vrednost in zadovoljstvo. Faktorska analiza je bila izvedena za vse 3 omenjene konstrukte ločeno, kjer smo pozornost namenili vrednostim komunalitet in faktorskih uteži. Pri dveh konstruktih – zaznana vrednost in zadovoljstvo smo ohranili vse spremenljivke in imeli po en faktor. Pri konstruktu atmosfera pa smo štiri spremenljivke izločili iz nadaljnje analize, kar je bila posledica neustreznih vrednosti.
Ključne besede: atmosfera, zaznana vrednost, zadovoljstvo, uporabnik, storitev.
Objavljeno: 01.09.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

3.
Samorazkrivanje na družbenih omrežjih: dejavniki, povezani z deljenjem podatkov med uporabniki Facebooka
Lea Školaris, 2021, diplomsko delo

Opis: Komunikacija in socializacija sta v današnjem času vse bolj odvisna od informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetnih storitev, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Slednja omogočajo uporabnikom interakcijo z drugimi uporabniki in deljenje podatkov s prijatelji, znanci in javnostmi. Z uporabo družbenih omrežjih pa so povezana tudi številna tveganja (zloraba podatkov, oblike izsiljevanj in nadlegovanj, kraja identitete, vdori v uporabniški račun, prevare in goljufije), zato je pomembno krepiti ozaveščenost uporabnikov o nevarnostih in posledicah samorazkrivanja ter deljenja osebnih podatkov. V ta namen je treba razumeti katere okoliščine spodbujajo ali zavirajo odločitve uporabnikov glede deljenja informacij na tovrstnih omrežjih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kateri dejavniki iz teorije načrtovanega vedenja in modela izračuna zasebnosti, so povezani s samorazkrivanjem na družbenem omrežju Facebook med uporabniki v Sloveniji ter ali se zaznava teh dejavnikov razlikuje med uporabniki, ki delijo osebne podatke z drugimi ljudmi in uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 195 respondentov. Ugotovili smo, da so vsi dejavniki, vključeni v raziskavo povezani s samorazkrivanjem na Facebooku. Najmočneje je s tem povezan odnos do deljenja informacij, najšibkeje pa zaznava nadzora nad deljenimi podatki. Dokazali smo tudi, da imajo uporabniki, ki na Facebooku delijo osebne podatke z drugimi drugačen odnos do deljenja podatkov ter drugače zaznavajo koristi in tveganja, kot tisti uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi ljudmi. Gre za eno izmed redkih raziskav o samorazkrivanju in deljenju osebnih podatkov na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru, ki je vključevala dejavnike iz različnih teoretičnih izhodišč. Rezultati so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je mogoče upoštevati pri ozaveščanju uporabnikov o varni rabi spleta ter izobraževanju o pomembnosti nastavitev zasebnosti in varnosti osebnih podatkov.
Ključne besede: diplomske naloge, družbeno omrežje, Facebook, samorazkrivanje, osebni podatki, uporabnik
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 256; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (722,87 KB)

4.
Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v Mariboru
Maja Petek, 2021, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Ključne besede: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Oblikovanje dostopnih pravic po standardu ISO 27001
Klavdija Martinjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja in organizacije se vse bolj zavedajo pomembnosti informacij, ki so ključne za upravljanje procesov. Učinkovit nadzor z upoštevanjem mednarodno uveljavljenih varnostnih standardov je osnova informacijske varnosti. V informacijskih sistemih so shranjeni pomembni podatki za upravljanje in vodenje podjetij in organizacij, dostop do njih pa je treba skrbno nadzorovati, saj ta nadzor pomeni enega najpomembnejših temeljev informacijske varnosti. V diplomskem delu obravnavamo dodeljevanje dostopnih pravic v informacijskem sistemu Infor LN. Prav te dodeljene pravice so nepregledne in vnos novih zahteva veliko dodatnega ročnega dela za posamezni subjekt. Sledili smo dvema najpomembnejšima ciljema, tj. razvrstiti subjekte z enakimi nivoji pooblaščenosti v matriko dostopnih pravic in izboljšati kontrolo dodeljevanja teh. Obstoječe dostopne pravice smo razvrstili v nove skupine, imenovane vloge oz. role, ki so skupne za več subjektov. Te smo uporabili v matriki, s čimer smo dosegli boljšo preglednost ter enostavno delo z dodajanjem in odvzemanjem avtorizacij. Z upoštevanjem mednarodnega standarda ISO 27001, ki zahteva evidentirane procese, smo zasnovali postopek potrjevanja in odobravanja dostopnih pravic.
Ključne besede: poslovno informacijski sistem, standard ISO 27001, ključni uporabnik, dostopne pravice.
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 381; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

6.
Vpliv digitalizacije na mobilno bančništvo
Simona Muhič, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem času sta globalizacija in razvoj tehnologije povzročila številne spremembe. Spreminjati se je začela celotna družba, s tem pa tudi posameznikove potrebe in želje. Banke so tem željam začele slediti ter izkoriščati nove priložnosti, ki jih je prinesel tehnološki razvoj. Številni uporabniki že dlje časa uživajo v prednostih, ki jih prinaša mobilno bančništvo. Dostopno je kjerkoli in kadarkoli, kar omogoča lažje opravljanje finančnih poslov. V poslovnem okolju je poleg dobro oblikovane varnostne politike in preverjanja skladnosti teorije s prakso, nujno potrebna dobra mera razuma pri uporabi internetnih storitev. Slovenske banke že intenzivno sledijo trendom na področju e-bančništva in vpeljujejo nove tehnologije, kar dokazuje dejstvo, da sta mobilno in spletno bančništvo med slovenskimi komitenti vse bolj priljubljena. Čeprav nam digitalna doba nudi ogromno prednosti, se moramo zavedati tudi njenih tveganj. Razširjenost digitalnega bančništva je dokaz, da je internet pridobil dovolj verodostojnosti in zaupanja, da se lahko posamezniki počutijo brezskrbno, med––tem ko s svojim denarjem razpolagajo v digitalni obliki. Banke se srečujejo z izzivom, kako zasnovati in ustvariti dobro mobilno aplikacijo, s katero bodo komitenti zadovoljni. Več kot organizacija vlaga v uporabniško izkušnjo, večja je verjetnost, da bodo s tem aktivno pridobivali zveste uporabnike, ki se bodo radi vračali. Poglavitna konkurenčna prednost je čim večja uporabnost in enostavnost aplikacije. V magistrskem delu smo raziskali, kako je digitalizacija vplivala na tradicionalno bančništvo in ga pretvorila v sodobno. V prvem delu smo opredelili pojem sodobnega in mobilnega bančništva ter prednosti in slabosti, ki jih je prinesla uvedba novih tehnologij. Predstavili smo trende e-bančništva v Sloveniji, mobilnega bančništva po svetu ter navedli različne tehnološke in netehnološke omejitve s katerimi se organizacija srečuje pri uvajanju e-poslovanja.
Ključne besede: digitalizacija, mobilna banka, uporabnik, varnost, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 349; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

7.
Mobilna aplikacija za naročanje pacientov
Rebeka Hrovat, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami. Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije. Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind. Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 711; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Oblikovanje embalaže živilskega izdelka "čokoladne praline"
Nina Radi, 2018, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi bom predstavila tematiko, katera me »obremenjuje« že celotno moje življenje. Namreč, že od otroštva naprej se borim z močno alergijo na mleko in mlečne izdelke, zato sem prikrajšana do uživanja veliko vrst hrane in predvsem priboljškov, ki so navadno izdelani iz mleka in mlečnih sestavin. Nekatere raziskave, ki jih bom tudi predstavila v tej nalogi namreč predvidevajo, da bo v prihodnje meni podobnih ljudi čedalje več, ponudba alternativnih izdelkov pa je na tržišču trenutno slaba, oziroma so sami izdelki neprivlačni in manj mikavni, kot izdelki za uporabnike, ki tovrstnih zdravstvenih težav nimajo. Celotno zgodbo bom predstavila na način, kot da bi jaz ustanavljala podjetje, ki bi na tržišču predstavila tak izdelek, ki bi bil primeren takim »ekstremnim« uporabnikom in kaj dejansko bi pri tem bilo pomembno upoštevati. Predstavila bom pomembnost embalaže izdelka za samo prodajo le-tega in tudi opravila pogovorne intervjuje z uporabniki, ki imajo zaradi svojega prehranjevalnega stila, težave pri nakupovanju, predvsem čokoladam, alternativnih izdelkov.
Ključne besede: Embalaža, ekstremni uporabnik, čokolada
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 748; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

9.
Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov
Nataša Gliha Komac, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prinaša uvid v metodološka izhodišča ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije (RS) in njeni uporabniki,2 katerega osrednji namen je bil popis aktualnih potreb jezikovnih uporabnikov na ozemlju RS in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in drugod po svetu. Gre za edinstven in celosten poskus, kako pri načrtovanju nadaljnje jezikovne politike v čim večjem obsegu dejavno vključiti jezikovne uporabnike. Pri projektu so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki, poznavalci različnih področij javnega življenja v RS in življenja slovenske jezikovne skupnosti zunaj RS – pomembno vlogo so imeli pravni strokovnjaki –, k sodelovanju v spletni raziskavi pa so bile povabljene različne skupine jezikovnih uporabnikov, in sicer tako specializirani kot splošni jezikovni uporabniki.
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovni status, jezikovni korpus, jezikovna raba, jezikovni uporabnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 541; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (384,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
NOTRANJE REVIDIRANJE V UPRAVNIH ENOTAH
Tadeja Ivezič, 2016, magistrsko delo

Opis: Notranje revidiranje daje organizaciji zagotovilo, da so upravljanje, obvladovanje tveganj in notranje kontrole takšne, da bodo cilji organizacije doseženi. V razvitem svetu ima notranje revidiranje dolgo tradicijo. V Sloveniji se je notranja revizija začela uveljavljati veliko pozneje kot v razvitem svetu, saj se je komaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela pospešeno uvajati v gospodarstvu, deset let pozneje pa še v javnem sektorju. Ureditev notranjega revidiranja v Sloveniji sem primerjala z notranjim revidiranjem v javnem sektorju Hrvaške in Avstrije. Slovenija ima za izvajanje notranjega revidiranja v javnem sektorju sprejete ustrezne predpise, Vlada Republike Slovenije je sprejela strategijo razvoja notranjega nadzora v javnem sektorju. Kljub sprejetim ustreznim predpisom in veljavni strategiji ni zagotovljenih vseh ustreznih pogojev za delo, zato na področju notranjega revidiranja ni napredka. Za vse proračunske uporabnike je notranje revidiranje obvezno že od leta 2002, vendar menim, da v praksi ni ustrezno in zadostno zaživelo. Upravne enote imajo trenutno zagotovljeno notranje revidiranje pri Službi za notranjo revizijo Ministrstva za javno upravo, ki je opredeljena kot lastna notranjerevizijska služba. Pravne podlage za vključitev upravnih enot k tej službi ni, z njo tudi ni zagotovljena zadostnost notranjega revidiranja. Tako poslovodstvo upravnih enot ne dobi zagotovila, da so sistemi notranjih kontrol uspešni in učinkoviti, da bodo cilji upravnih enot doseženi, da bodo javna sredstva porabljena pravilno in smotrno. Ustanovitev skupne notranjerevizijske službe je ena od možnih rešitev za zagotovitev okrepljenega nadzora v upravnih enotah. Upravne enote lahko zagotavljajo notranje revidiranje z lastno notranjerevizijsko službo, s skupno notranjerevizijsko službo ali z najemom zunanjega izvajalca notranjega revidiranja. Z analiziranjem sem ugotavljala prednosti in slabosti vsake od oblik organiziranja notranjerevizijske službe.
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, proračunski uporabnik, upravna enota, skupna notranjerevizijska služba
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 953; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici