| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
AVTOMATIZACIJA PREIZKUŠEVALNEGA STROJA ZA DINAMIČNO OBREMENJEVANJE VZORCEV
Janez Matija, 2015, diplomsko delo

Opis: Potreba po avtomatizaciji mehanskih sistemov je vse bolj prisotna tudi pri testiranju materialov. Razlog je v nenehnem razvijanju novih materialov z boljšimi fizikalnimi lastnostmi, ki se uporabljajo za različne namene, od medicinskih implantatov do nosilnih komponent letal, vendar ne moremo zanesljivo predvideti njihovega dinamičnega obnašanja in dobe trajanja. S tem namenom je bil izdelan stroj z ekscentričnim vzvodom, s katerim se izvaja upogibno oz. ciklično obremenjevanje z nastavljivim odmikom, ki ga poganja trifazni asinhronski elektromotor s frekvenčnim pretvornikom. Celotni sistem je avtomatiziran, tako da je opremljen z merilno opremo proizvajalca National Instruments in programsko opremo LabVIEW. Zasnovan sistem omogoča široko izbiro vhodnih parametrov za obremenjevanje različnih geometrij preizkušancev ter zajemanje in shranjevanje podatkov, ki so ključnega pomena za nadaljnjo obdelavo.
Ključne besede: ekscentrično utrujanje, avtomatizacija, uporovni merilni lističi, preizkušanec, obremenjevanje, frekvenčni pretvornik, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 813; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

42.
Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom
Dejan Pukšič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Slovenski jezik je z osamosvojitvijo Republike Slovenije in kasneje z njeno priključitvijo Evropski uniji postal obveza za mnoge tuje državljane, ki se priseljujejo v Slovenijo zaradi študija ali dela. Ker je izpit iz slovenščine pogoj za pridobitev slovenskih uradnih listin, so tujci v procesu integracije poleg predstavitve zgodovine, institucij, informacij o pravicah in dolžnostih ter delu in življenju v državi gostiteljici deležni tudi jezikovnega izobraževanja in (prvega) brezplačnega izpita na osnovni referenčni ravni; ta jih, če ga opravijo, z vidika govorcev opredeljuje kot uporabnike jezika, ki obvladajo osnovne življenjske okoliščine, tj. ponovljive, rutinske situacije in govorne položaje. Doktorska disertacija Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom se tako osredotoča na problem jezikovne integracije tujih študentov iz različnih držav in ga povezuje z mobilnim učenjem oz. m-učenjem, najaktualnejšo obliko individualnega jezikovnega izobraževanja, ki sicer ima evolucijske temelje v e-učenju, vendar pa se zaradi drugačnih okoliščin in tudi tehnološke postavke od njega razlikuje. Čeprav izobraževalne institucije implementirajo nove tehnologije zadržano, je mobilni trend napredoval do te mere, da se najsodobnejša ultraprenosna haptična mobilna tehnologija, ki jo predstavljajo pametni mobilni telefoni in tablični računalniki, v okviru kombiniranih učnih modelov v nekaterih državah že pojavlja v javnem šolstvu. Doktorska disertacija Učenje slovenščine … prinaša vpogled v mobilno učenje slovenskega jezika z mobilno aplikacijo BlaBla™, ki smo jo razvili posebej za potrebe pedagoškega eksperimenta, s katerim smo ugotavljali, kakšne so mobilne uporabniške preference in kakšen potencial ima podporni m-učni modul v okviru organiziranega intenzivnega jezikovnega tečaja EILC (angl. Erasmus Intensive Language Courses). Pred razvojem mobilne aplikacije smo v okviru pilotne študije spremljali dinamični vidik učenja slovenščine kot tujega jezika in raziskali aktualna teoretična izhodišča mobilnega učenja; izsledki so vključeni v zasnovo lastnega uporabniškega vmesnika, s katerim smo želeli m-učenje empirično potrditi kot perspektivno obliko tujejezikovnega izobraževanja.
Ključne besede: m-učenje, mobilno podprto učenje jezikov (MALL), informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), tipni uporabniški vmesnik, slovenščina kot tuji jezik
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 1279; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

43.
RAZVOJ UPORABNIŠKIH VMESNIKOV SPLETNIH APLIKACIJ S POMOČJO JAVA PRIMEFACES
Leon Stanko, 2015, diplomsko delo

Opis: Če želi biti podjetje, ki izdeluje spletne aplikacije konkurenčno, je nujno, da za implementacijo grafičnega uporabniškega vmesnika (GUI) porabi čim manj časa. Tako se lahko njegovi razvijalci bolj posvetijo implementaciji, testiranju poslovne logike in podatkovnemu sloju svojih aplikacij. Eden izmed načinov, kako čim hitreje razviti grafični uporabniški vmesnik, je, da uporabimo knjižnico Java PrimeFaces, ki omogoča gradnjo uporabniško bogatih in interaktivnih spletnih strani. V delu smo prikazali uporabo različnih komponent knjižnice, ki smo jih podkrepili s praktičnim primerom. Hkrati smo prikazali namestitev, konfiguracijo in razlago vse potrebne programske opreme za uspešno delovanje spletne aplikacije, ki uporablja knjižnico Java PrimeFaces. Naredili smo tudi primerjavo s sorodnimi knjižnicami za boljše razumevanje prednosti in slabosti uporabljene knjižnice.
Ključne besede: Java, grafični uporabniški vmesnik, spletna aplikacija, PrimeFaces, JSF, Maven, GlassFish, JPA
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1579; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

44.
PROGRAM ZA IZRAČUN GNOJILNEGA NAČRTA V POLJEDELSTVU
Jernej Varga, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V sklopu diplomskega dela smo si zadali nalogo, da ustvarimo program za izračun gnojilnega načrta v poljedelstvu in grafičnega uporabniškega vmesnika zanj. Po pregledu že obstoječih programov s podobno funkcijo in analizo njihovih prednosti ter slabosti smo ugotovili, da moramo ustvariti program, ki je enostaven in prijazen do uporabnika. Za izdelavo programa za izračun gnojilnega načrta smo uporabili program Excel, ki je del Microsoftovega programskega paketa Office. Nadgradili smo ga še z grafičnim uporabniškim vmesnikom, ki je razvit s pomočjo orodja Microsoft Visual Basic for Applications. Pri izdelavi uporabniškega vmesnika smo sledili priporočilom za izgradnjo grafičnih uporabniških vmesnikov. Program in grafični uporabniški vmesnik za izračun gnojilnega načrta je bil ustvarjen na podlagi prej navedenih načel tako, da je karseda enostaven in prijazen do uporabnika. Program omogoča uporabniku sestavo gnojilnega načrta za večino poljščin, ki se pridelujejo pri nas. Uporabniški vmesnik sestavljajo štiri glavne strani in štiri strani pomoči ter dodatna stran za izpis izračunanega gnojilnega načrta.
Ključne besede: gnojilni načrt, program, grafični uporabniški vmesnik
Objavljeno: 29.09.2015; Ogledov: 2320; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

45.
RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA SPOROČANJE
Boštjan Lukša, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili postopek razvoja mobilne aplikacije od zamisli do objave. Študijo smo izvedli na primeru mobilne aplikacije za sporočanje, ki smo jo razvili za mobilna operacijska sistema iOS in Android z uporabo strežniške rešitve. Predstavili smo analizo tržišča, funkcionalno in oblikovno zasnovo, razvoj rešitve, testiranje ter postopek objave.
Ključne besede: mobilna aplikacija, iOS, Android, programski jezik, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 847; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

46.
eUrnik dela zaposlenih
Nejc Rodošek, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri razvoju novega izdelka za določene potrošnike je potrebno dobro načrtovanje poteka projekta in dovolj podrobno izvedene raziskave glede ciljnega trga, saj lahko to prihrani mnogo časa pri razvoju izdelka. V diplomskem delu smo zajeli razvoj aplikacije, ki bi jo lahko uporabljali menedžerji ali lastniki malih kot tudi velikih podjetij. Namen aplikacije je olajšati delo potrošnikom in jih naučiti boljšega upravljanja s človeškimi viri. Z raziskavami trga in s skupino ciljnih potrošnikov ter dobrega uporabniškega vmesnika smo prišli do smernic razvoja aplikacije. Z anketiranjem skupine ljudi s ciljnimi lastnosti smo potrdili teze diplomskega dela in na začetku raziskane smernice.
Ključne besede: razvoj aplikacije, raziskava trga, uporabniški vmesnik, upravljanje človeških virov
Objavljeno: 14.07.2015; Ogledov: 1168; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

47.
KRMILJENJE PRESKUŠEVALIŠČA ZA KOTALNO KONTAKTNO UTRUJANJE
Jaka Marguč, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno načrtovanje in izdelava krmiljenja preskuševališča za kotalno kontaktno utrujanje, ki je bilo konstrukcijsko prirejeno in nadgrajeno v okviru magistrske naloge z naslovom »Razvoj preizkusne naprave za kontaktne probleme«. Opisani so uporabljeni senzorji, aktuatorji in merilni sistem ter njihova priključitev v krmilni sistem. Prikazana je izdelana električna dokumentacija. Predstavljeno je parametriranje frekvenčnega pretvornika v CTSoft orodju ter izdelava in opis uporabniškega programa v LabView programskem paketu.
Ključne besede: preskuševališče, vodenje, uporabniški vmesnik, LabView, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 751; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

48.
NADZOR IN REGULACIJA OGREVANJA MANJŠIH ZGRADB S POMOČJO KRMILNIKA CYBRO-2
Urban Petelin, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena vodenje in nadzor manjše kotlovnice s pomočjo krmilnika Cybro in zanj namenjenih programskih paketov. Najprej je predstavljena shema kotlovnice, nato so na kratko opisana krmilja drugih večjih proizvajalcev in zasnova regulacije z omenjenim krmilnikom. V nadaljevanju so po poglavjih opisani izdelava krmilne omare in programiranje krmilnika ter izdelava uporabniškega vmesnika za operacijske sisteme Windows in Android. Na koncu so na kratko opisane težave pri izdelavi, nakar so podani predlogi za dodatno izboljšanje krmilja ogrevanja.
Ključne besede: regulacija ogrevanja, Cybro (krmilnik), kotlovnica, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 1295; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

49.
POVEČAVA DIGITALNEGA VIDEA MED PREDVAJANJEM
Tadej Ferenc, 2015, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo testirali obstoječe videopredvajalnike, ki podpirajo povečevanje med predvajanjem. Implementirali smo tudi lasten videopredvajalnik, ki vsebuje opcijo povečevanja med predvajanjem. Cilj diplomske naloge je bil uporabniški vmesnik. Vmesnik omogoča uporabniku, da med predvajanjem videoposnetka označi pravokotno območje slike. Označeno območje nato program poveča do dimenzij okna ali ga neskaliranega kopira v drugo prikazovalno okno. Možna je povečava v območju od 25 % do 800 %. Za razvoj predvajalnika smo uporabili razvojno okolje Visual Studio 2010, programski jezik C# in odprtokodne knjižnice. Predvajalnik vsebuje pomoč, ki uporabniku omogoča enostavno uporabo in odpravo morebitnih minimalnih napak.
Ključne besede: povečava, digitalni video, videopredvajalnik, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 694; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

50.
RAZVOJ SPLETNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA ROBOTA
Robert Babčec, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obravnava integracijo interneta in robotske platforme, ki jo lahko upravljamo preko grafičnega uporabniškega vmesnika. Robotsko platformo smo zgradili iz standardnih komponent, majhnega računalnika z Linux operacijskim sistemom, DC motorjev, krmilnika za motorje in Arduino mikrokrmilnika, zunanje brezžične kartice in prenosne baterije. Za upravljanje platforme se uporabniki povežejo na spletni uporabniški vmesnik, kjer v realnem času spremljajo, znotraj 3D izrisanega okolja, odzivnost simulacije in gibanja modela. Za delovanje in upravljanje je vzpostavljena ustrezna informacijska arhitektura, ki tehnično omogoča upravljanje in komunikacijo med napravami odjemalcev in robotsko platformo. Aplikacijski del na strežniški strani je realiziran s pomočjo tehnologije node.js. Uporabniški vmesnik se prilagaja napravam uporabnikov, izdelan pa je s spletnimi tehnologijami JavaScript, CSS in HTML5.
Ključne besede: Uporabniški vmesnik, Node.js, Three.js, Arduino, Kiberfizični sistem
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 1264; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici