| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijska uporaba sile na ukaz ali po odredbi nadrejenega
Miroslav Žaberl, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijska pooblastila, ukazi, uporaba sile, kazenska odgovornost, človekove pravice, pravni vidik
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 45; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (687,45 KB)

2.
Načelo sorazmernosti in policijska uporaba sile
Drago Knez, Miroslav Žaberl, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: prisilna sredstva, uporaba sile, policija, policijska pooblastila, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (457,65 KB)

3.
Izdelava modela konkretnega učila za lažje razumevanje tematskega sklopa sile in gibanja ter njegova vključitev v izobraževalni proces ii. osnovne šole Celje
Nika Ojsteršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Izdelava modela konkretnega učila za lažje razumevanje tematskega sklopa Sile in gibanje ter njegova vključitev v izobraževalni proces II. Osnovne šole Celje je sestavljeno iz dveh smiselno povezanih delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela. V okviru teoretičnega dela smo najprej obdelali psihološki razvoj otroka in njegove razvojne značilnosti z namenom, da bomo lažje razumeli, kako otrok v četrtem razredu osnovne šole razmišlja in razume snov. Sledi podrobnejša predstavitev vrste gibanj in sil iz t. i. naravoslovnega sklopa, kateremu je tudi bilo namenjeno projektiranje, konstruiranje in sama izdelava konkretnega učila. V zadnjem, pedagoško didaktičnem sklopu, pa smo predstavili najbolj zaželene metode dela pri predmetu Naravoslovje in tehnika ter naredili pregled učnega načrta za ta predmet. Praktični del magistrskega dela smo posvetili izdelavi konkretnega učila za tematski sklop Sile in gibanje na osnovi pripravljene tehnične dokumentacije ter njegovi aplikaciji v izobraževalni proces na II. Osnovni šoli v Celju. Njegovo uporabnost za izobraževalni proces smo nato preverili z anketiranjem učencev 4. razredov, ki so bili vključeni v ta eksperiment. Dobljeni rezultati so predstavljeni v zaključku tega magistrskega dela.
Ključne besede: sile in gibanje, izdelava učnega pripomočka, uporaba učnega pripomočka, osnovna šola, četrti razred
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 904; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

4.
Operacije OZN za ohranjanje miru
David Božič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil operacije Organizacije združenih narodov (OZN) s katerimi se zagotavlja mednarodni mir in varnost (Peacekeeping Operations). Mirovne operacije niso samo ena izmed aktivnosti, ki jih OZN opravlja, ampak so aktivnost, ki jih OZN simbolizira. Skozi zgodovino so Združeni narodi razvili posebne postopke za vzdrževanje miru v svetu, ki so postali znani pod imenom mirovne operacije. OZN mirovne operacije razume predvsem kot aktivnosti, ki jih v podporo miru pokrivata dva oddelka znotraj sekretariata OZN: Oddelek za operacije za ohranjanje miru (Department for Peacekeeping Operations – DPKO) in Oddelek za politične zadeve (Department of Political Affairs – DPA). Slednje so praviloma manjšega obsega in ne vsebujejo nujno tudi vojaške komponente. Danes operacije za ohranjanje miru pogosto opuščajo svoja načela, posledično pa je tudi meja med obema vrstama čedalje bolj zabrisana. Pregled nad najpomembnejšimi značilnostmi mirovnih operacij največ polemik in razpravljanj odpira predvsem vprašanje o uporabi sile – zakonitost akcij je večkrat vprašljiva. Varnostni svet OZN se lahko različno odzove glede na razmere. Prisilne ukrepe ima na voljo v VII. poglavju Ustanovne listine OZN in na tem temelju lahko Varnostni svet avtorizira uporabo sile. Odločitev, ali določene razmere pomenijo ogrožanje mednarodnega miru in varnosti, je v popolni diskreciji Varnostnega sveta. Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena za vzdrževanje miru, danes pa številni konflikti skorajda izsilijo njihovo zatekanje k sili. Zakaj bi zagovarjali strogo prepoved uporabe sile, če je od samega začetka operacije jasno, da ima možnosti za uspeh zavestno sprejeto zatekanje k sili? Izvedba mirovnih operacij zahteva enoznačno določitev agresorja oz. krive strani, proti kateri mednarodna skupnost nato uporabi naostrejše ukrepe, v konfliktih pa je krivca zaradi kompleksnosti in prepletenosti dejavnikov pogosto težko definirati.
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, mirovne operacije, uporaba sile, mednarodni mir in varnost, mednarodno pravo
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1640; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

5.
KIBERNETSKE OPERACIJE IN UPORABA SILE V JUS AD BELLUM - APLIKATIVNOST OBSTOJEČIH MEDNARODNOPRAVNIH AKTOV IN MOŽNE REŠITVE
Mitja Topalovič Čapelnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Transibirski plinovod je leta 1982 doživel eno največjih nejedrskih eksplozij v zgodovini človeštva. Eksplozijo, ki so jo strokovnjaki po učinkih primerjali z odvrženo jedrsko bombo na Hirošimo, so zaznali celo ameriški sateliti v vesolju. Učinek treh kiloton je povzročila škodljiva računalniška programska oprema, ki so jo z računalniškim vdorom v informacijski sistem in s programsko namestitvijo sprožili kibernetski napadalci. Škodljiva programska oprema je s pomočjo sofisticiranega delovanja povzročila napako v delovanju črpalk in turbin v plinovodih. Kljub temu, da tovrsten napad na srečo ni zahteval človeških žrtev, je gospodarska škoda v Sovjetski zvezi bila enormna. Skoraj 35 let po dogodku kibernetski napadi postajajo ena največjih groženj tako nacionalne kot mednarodne varnosti. Države se vedno bolj zavedajo ranljivosti in pomanjkljivosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, predvsem pa v ospredje prihajajo izzivi pozitivne identifikacije napadalcev, večdimenzionalnosti delovanja, dolgoročnostjo delovanja kibernetskih napadov ter implikacij na samo nacionalno tudi na mednarodno varnost. Mednarodnemu pravu, ki predstavlja sistem pravil, pravnih predpisov pri oblikovanju in reguliranju mednarodnih odnosov, prevečkrat nove tehnologije povzročajo nemalo izzivov ob iskanju ustreznega sistematičnega pravnega urejanja. Tehnični aspekt kibernetskih napadov je namreč strahovito kompleksen in generira takšne značilnosti, ki jih pravo v praksi do nedavnega sistematično ni uspelo regulirati in nasloviti. Odsotnost ustreznih razlag je v obdobju po letu 2000 sprožilo nemalo špekulacij o aplikativnosti obstoječega arzenala mednarodnega prava v kontekstu kibernetskih operacij. Združeni narodi so leta 2013 jasno postavili temelje obravnavanja kibernetskih operacij v mednarodnem pravu. Do takrat je na omenjenem področju veljala urejena zmeda, tri leta zatem pa se nakazujejo prvi pristopi obravnavanja uporabnosti mednarodnega prava v kontekstu kibernetskih operacij. Za t.i. urejenost zmedo so poskrbeli predvsem mednarodni strokovnjaki prava, ki so budno spremljali in raziskovali posebnosti omenjenih napadov in te poskušali uvrstiti v pravne okvire. Mednarodna skupnost v preteklih šestdesetih letih kljub vsemu ni naredila dovolj, da bi sistematično uredila razmerje med silo in oboroženo sile in s tem pripomogla k večji operativnosti prava tudi v kontekstu kibernetskih operacij. Vprašanja povezana s uporabnostjo Ustanovne listine Združenih narodov in telesa jus ad bellum pri naslavljanju podobnih napadov kot je Sovjetsko zvezo prizadel leta 1982, so hitro prerasla v iskanje nujne rešitve regulacije po napadih na Estonijo leta 2007 in Gruzijo leto zatem. Magistrsko delo prispeva k razumevanju interdisciplinarnega odnosa med kibernetskim okoljem, kibernetskim napadom s pravnega in politološkega vidika. Delo povzema predmet proučevanja uporabe (kibernetske) sile, ki smiselno zadeva izhodiščno problematiko presplošnega obravnavanja ključnih pojmov in konceptov raziskovanja. Tako se uvodni del naloge usmerja v iskanje interdisciplinarnega terminološkega ravnotežja, pri čemer so izhodišča za oblikovanje definicije kibernetskega napada povzeta skozi prizmo določil znotraj telesa jus ad bellum, Ustanovne listine Združenih narodov ter predvsem sodb in svetovalnih mnenj Meddržavnega sodišča. Omenjeno delo utegne nasloviti tudi ključna vprašanja aplikativnosti nekinetičnih sil, ki lahko v bodoče oblikujejo mednarodne odnose in konflikte.
Ključne besede: kibernetski napad, mednarodno pravo, uporaba sile
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1534; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Policistova uporaba telesne sile in njegovo psihološko dojemanje uporabe telesne sile : magistrsko delo
Maruška Višnikar, 2014, magistrsko delo

Opis: Med pisanjem magistrske naloge se je policijska zakonodaja spremenila; za nalogo je pomembno predvsem (pre)imenovanje fizične sile v telesno silo. Skozi analizo strokovne literature v magistrski nalogi predstavimo zakonsko podlago za uporabo telesne sile, različne elemente telesne sile in policistovo dojemanje uporabe telesne sile. Preko intervjujev, opravljenih s strokovnjaki, predstavimo problematiko učenja uporabe telesne sile. Včasih so se namreč kadeti kalili v šoli za policiste štiri leta in zato namenili veliko ur vadbi s področja uporabe telesne sile. Posledično je bilo njihovo znanje uporabe telesne sile na višjem nivoju, kot je po ukinitvi štiriletne kadetske šole, ko policisti pridobivajo znanje preko različnih dokvalifikacij in tečajev, ki trajajo občutno manj časa. Z dolgotrajnim ponavljanjem, kakršen je bil način vadbe v štiriletni kadetski šoli, gibi namreč pridejo v mišični spomin. Tako se v dani situaciji spomniš, kaj moraš narediti — telo se avtomatsko odzove. Takšen je bil način vadbe takrat. Sedaj, ko ni časa za dolgoletno vadbo, pa je potrebno najti pravilne načine vadbe, ki nas naučijo tehnik uporabe telesne sile, še posebej, ker napadi na policiste naraščajo. Proučevana tematika je obširna in kompleksna, iskanje načinov vadbe uporabe telesne sile, ki bi policiste kar najbolje pripravile na stresne situacije ob uporabi telesne sile, pa predstavlja velik izziv.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, uporaba telesne sile, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.07.2014; Ogledov: 2396; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
8.
9.
10.
MEDNARODNA SKUPNOST IN ČLOVEKOVE PRAVICE - INTERVENCIJA OZN, EU IN AU V DEMOKRATIČNI REPUBLIKI KONGO
Suzana Simonović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila problematiko, oz. konflikt v Demokratični republiki Kongo in sicer od leta 1960, t.j. od začetka neodvisnosti, vzroke za nastanek konflikta in vlogo mednarodne skupnosti pri reševanju le-tega. Konflikt v Demokratični republiki Kongo, je umeščen v kontekst notranjih vojn, za katere je vzrok mogoče iskati predvsem v procesu dekolonializacije in v nelegalnem izkoriščaju naravnih virov. Po več desetletjih konfliktov, diktature in gospodarskega nazadovanja, je težko pričakovati stabilizacijo tako na pravnem, socialnem in gospodarskem področju, saj se država pri samostojnih poizkusih ni izkazala, zato je za pomoč zaprosila mednarodno skupnost. OZN se je v kongovski konflikt vključila že takoj po neodvisosti države in sicer z ustanovitvijo mirovne operacije ONUC, 14. julija 1960, z Resolucijo 143. Po diktaturi Mobutu Sese Seka, sta sledili še dve državljanski vojni v 90.-ih letih prejšnjega stoletja, zato je OZN, 30. novembra 1999, z Resolucijo 1279, ustanovil mirovno operacijo MONUC, ki je na območju Konga dejavna še danes, pod spremenjenim imenom MONUSCO. EU se je v reševanje konflikta vključila leta 2003, ko je izvedla vojaško operacijo ARTEMIS, ki je bila zaključena istega leta. Leta 2004, ji je sledila civilna operacija EUPOL Kinšasa, ki jo je leta 2006 nasledila operacija EUPOL DRC, katere mandat je podaljšan do 30. septembra 2011. Naslednje leto, je EU ustanovila še eno civilno operacijo, EUSEC DRC, z mandatom do 30. septembra 2012, leta 2006 pa vojaško operacijo EUFOR DRC, ki je bila istega leta tudi zaključena. V reševanje konflikta v Demokratični republiki Kongo, se je po drugi državljanski vojni, t.j. leta 1999 vključila tudi OAE, ki je sodelovala pri podpisu mirovne pogodbe v Lusaki leta 1999 in s skupno vojaško akcijo imenovano JMC. Njena naslednica AU, samostojne akcije pri reševanju konflikta v Demokratični republiki Kongo še ni izvedla, je pa izvajala opazovalne aktivnosti, pri podpisovanju premirij in ob izvedbi volitev leta 2006, sklicevala sestanke vseh udeležencev konflikta, tako na strani sprtih strani, kot na strani mednarodne skupnosti in večkrat poudarila podporo mirovni operaciji MONUC. Demokratična republika Kongo, je prostovoljno podpisala in ratificirala številne pogodbe o človekovih pravicah, vključno z Rimskim statutom mednarodnega kazenskega sodišča, kar je privedlo do napredka, vsaj na nivoju kazenskega pregona storilcev, najhujših zločinov zoper človečnost. Med njimi je tudi vodja upornikov Thomas Lubanga Dyilo, prvi obtoženec pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki mu sodijo zaradi zločinov, storjenih na območju Demokratične republike Kongo.
Ključne besede: mednarodna skupnost, intervencija, uporaba sile, mirovne operacije, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 24.03.2011; Ogledov: 2840; Prenosov: 352  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (656,17 KB)

Iskanje izvedeno v 4.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici