| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ekonomski učinek sistema za zajetje in ponovno uporabo deževnice
Blaž Kosi, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Namen projektne naloge je ugotoviti smiselnost izgradnje sistema za zajetje in ponovno uporabo deževnice iz ekonomskega vidika ter s ciljem zmanjšanja stroškov uporabe pitne vode (vodarina, odvajanje, čiščenje porabljene vode). Ti stroški se uporabnikom povečujejo zaradi zakonsko obveznega plačila t.i. nadomestila za odvajanje in čiščenje odpadne padavinske vode. Vso padavinsko vodo, ki se steka iz streh ter utrjenih površin v kanalizacijski sistem je potrebno odvesti in prečistiti, pri čemer nastajajo določeni stroški, ki se v praksi nazivajo »nadomestilo za odvajanje in čiščenje odpadne padavinske vode«. Ti stroški se v Sloveniji zaračunavajo uporabnikom od uveljavitve direktive Evropske unije 2000/60/EC (Water Framework Directive 2000/60/EC). Vendar do danes te obveze še niso izpolnile vse občine. V projektni nalogi smo zato opisali porabo in ravnanje s pitno in odpadno vodo, možnosti uporabe deževnice, pregled statističnih podatkov o padavinah za obravnavani območji ter tehnični opis sistema za zajetje in uporabo deževnice na primeru enodružinske hiše. Za oceno višine nadomestila v občinah, kjer tega še ne plačujejo, smo si pomagali z občino Krško, ki je ena od vzorčnih občin, kjer to nadomestilo občani že plačujejo. S podrobnejšim opisom in prikazanim primerom podajamo sistematični pregled nad obravnavanimi stroški, zlasti za tiste uporabnike, ki nadomestila še ne plačujejo. Projektno nalogo smo zaključili z izračunom dobe vračanja investicijskih stroškov sistema za zajetje in uporabo deževnice.
Ključne besede: popis del, ponudbeni predračun, ocenjevanje ekonomske upravičenosti, odpadna voda, zbiranje deževnice, uporaba deževnice
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 261; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (6,68 MB)

3.
VSEŽIVLJENJSKO VREDNOTENJE STROŠKOV ENERGIJE PRI KLASIČNO IN TRAJNOSTNO NARAVNANI GRADNJI STANOVANJSKEGA OBJEKTA
Sašo Poberžnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Trajnostna gradnja se vse bolj uveljavlja kot način koncipiranja in gradnje stavb. Cilj raziskave je bil preučiti primerjavo vseživljenjskih stroškov sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in rabe vode dveh zasnov stavb, klasične in trajnostne. Klasično zasnovo stavbe predstavlja stavba s plinskim kondenzacijskim kotlom ter radiatorji za ogrevanje, ''split'' napravo za pohlajevanje prostorov, z naravnim prezračevanjem prostorov ter dovodom vode za sanitarne potrebe, pitje, kuho, pranje vozil in zalivanje vrta. Trajnostno zasnovo stavbe predstavlja stavba z vertikalnim zemeljskim kolektorjem, ki koristi obnovljivi vir - energijo zemlje. Za ogrevanje je toplotna črpalka priključena na vertikalni zemeljski kolektor in sistem talnega gretja, za pasivno hlajenje pa je vertikalni zemeljski kolektor priključen na sistem talnega gretja. V sistemu prisilnega prezračevanja se koristi toploto odpadnega zraka. Za potrebe izpiranja WC kotličkov, zalivanje vrta in pranje osebnega vozila se koristi odpadna voda (deževnica). Eksperimentalno delo je vključevalo analizo neto sedanje vrednosti obeh zasnov stavbe, trajnostne in klasične z upoštevanjem stroškov rabe virov, obratovanja in vzdrževanja sistemov in naprav. Rezultati raziskav magistrske naloge so uporabni v praksi. Ugotovili smo, da je sistem ogrevanja s toplotno črpalko vezano na vertikalni zemeljski kolektor, ekonomsko sprejemljiva rešitev, ter da sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka in sistem koriščenja deževnice za uporabo v gospodinjske ter sanitarne namene trenutno ni najbolj ugodna rešitev. Lahko pa ob povečanju cen energentov in/ali virov, postaneta obe možnosti ekonomsko sprejemljivi in zaželeni rešitvi.
Ključne besede: Trajnostna gradnja, Geotermalna energije, Toplotna črpalka, Vračanje toplote odpadnega zraka, uporaba deževnice, Neto sedanja vrednost
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 1077; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici