1. Lajšanje bolečine po operaciji z opioidiNataša Škofič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Opioidi so pomembni pri lajšanju bolečine po operaciji, vendar je njihova uporaba
povezana z različnimi možnimi neželenimi učinki zaradi farmakološkega delovanja ali
nepravilne uporabe. V raziskavi so proučeni neželeni učinki in razlogi podaljšane uporabe
opioidov pri lajšanju bolečine po operaciji.
Metode: Pregled literature je bil izveden v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL,
MEDLINE, Cochrane Library in ScienceDirect. Raziskave so bile kritično ocenjene z
orodjem The Scottish Intercollegiate Guidelines Network. Analizirani podatki so
predstavljeni v evalvacijski tabeli. Za sintezo je bila uporabljena opisna metoda.
Rezultati: Od 712 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov.
Ugotovljeno je bilo, da se pri 6–10 % bolnikov opioidi po operaciji uporabljajo predolgo.
Dejavniki tveganja za to so: predoperativna uporaba opioidov, uporaba alkohola in drog,
kajenje in sočasne duševne motnje ter kronične bolezni. Najpogosteje se kot neželeni
učinki navajajo: slabost, zaprtje, sedacija, zvišana občutljivost na bolečino, apneja med
spanjem, toksičnost in smrt. Razlogi za podaljšano uporabo opioidov po operaciji so še
vedno pogosto predpisovanje opioidov kljub drugim možnostim lajšanja bolečine po
operaciji, nezadostno poučevanje bolnikov ter nenadzorovano predpisovanje opioidov in
spremljanje bolnikov na zdravljenju z opioidi.
Razprava in zaključek: Nepravilna in podaljšana uporaba opioidov proti bolečini po
operaciji doprinaša k svetovni opioidni krizi in predstavlja pasti za varno lajšanje bolečine
po operaciji. Upoštevanje smernic za obravnavo bolečine po operacijah in navodil za
preprečevanje podaljšanja uporabe lahko bistveno izboljša trenutno stanje.
Ključne besede: bolečina, opioidi, operacija, neželeni učinki, podaljšana uporaba
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Umetna inteligenca na področju izobraževanja z vidika učiteljevFeliks Strehar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence (UI) v izobraževanju z vidika učiteljev. Namen dela je bilo raziskati, kakšne so dosedanje izkušnje z uporabo orodij UI, ali vidijo UI kot uporabno, ali jo uporabljajo v svojem učnem procesu, kako jim najbolj koristi ter kakšne so njihovi pogledi na prihodnost izobraževanja. Uporabljena metodologija vključuje anketiranje učiteljev, katerih odgovore smo analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji prepoznavajo prednosti UI, kot so prilagajanje učnih vsebin in avtomatizacija rutinskih nalog, vendar opozarjajo tudi na potrebo po dodatnem usposabljanju. Ugotovitve vključujejo priporočila za večje vlaganje v tehnično izobraževanje učiteljev ter skrb za etično uporabo UI v izobraževalnem procesu. Zaključki nakazujejo, da lahko UI bistveno izboljša izobraževanje, vendar je potreben premišljen pristop k njeni integraciji, da bi ohranili človeški element v učenju.
Ključne besede: Umetna inteligenca (UI), pogledi učiteljev, izobraževalni proces, etična uporaba umetne inteligence.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (962,73 KB) |
3. Vpliv pandemije covida-19 na žensko podjetništvo v EvropiRina Lesjak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali številne vplive covida-19 na žensko podjetništvo v Evropi. Analizirali smo spremembe indeksa TEA podjetnic in podjetnikov v evropskih državah in ugotovili, da so bile podjetnice zaradi pandemije manj podjetniško aktivne v primerjavi s podjetniki.
Raziskovali smo spremembe motivacijskih razlogov podjetnic in podjetnikov v Evropi in ugotovili, da so v obdobju covida-19 bile podjetnice bolj nagnjene k podjetništvu kot sredstvu za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu v primerjavi s podjetniki.
Analizirali smo vključenost podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v različnih sektorjih in ugotovili, da so v nekaterih sektorjih podjetnice dejansko povečale svoj delež ali ohranile stabilen delež, medtem ko so v drugih sektorjih doživele zmanjšanje. Torej je vpliv pandemije na podjetnice in podjetnike odvisen od sektorja in ni mogoče enoznačno trditi, da je pandemija v celoti bolj prizadela podjetnice kot podjetnike.
V diplomski nalogi smo med drugim tudi analizirali stopnjo zaprtij podjetij podjetnic in podjetnikov v Evropi. Ugotovili smo, da so se podjetnice soočale z višjimi stopnjami zapiranj podjetij v primerjavi s podjetniki v obdobju covida-19.
Preučevali smo uporaba digitalne tehnologije podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v letu 2021 in na podlagi analize danih podatkov lahko povzamemo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v primerjavi s podjetniki zaznale manjšo stopnjo vpliva pandemije covida-19 na uporabo digitalnih tehnologij v letu 2021.
Kot zadnje nas je zanimala stopnja učinkovitosti zaznave vladnih ukrepov podjetnic in podjetnikov v Evropi, ki so v zgodnjih fazah podjetniških aktivnosti v letu 2020. Ugotovili smo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti zaznavale vladne ukrepe kot manj učinkovite v primerjavi s podjetniki.
Ključne besede: covid-19, žensko podjetništvo, indeks TEA, motivacijski razlogi, sektorji, zaprtje podjetij, uporaba digitalnih tehnologij, vladni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. Krožno gospodarstvo v gradbeni industriji: primer javno podjetje Nigrad, d. o. o.Eva Gradišnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji.
V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Ključne besede: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,73 MB) |
5. Vpliv probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbiAndreja Glavica, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba je ključna pri izboljševanju življenjske kakovosti neozdravljivo bolnih pacientov, pri katerih je pogosta težava obstipacija. Za odpravljanje obstipacije pri paliativnih pacientih se izvajajo različni ukrepi, vključno z uporabo probiotikov. Ti imajo pozitiven vpliv na prebavne težave, saj izboljšujejo konsistenco blata in spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbi, na podlagi pregleda literature.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Strokovno literaturo smo pregledali in pridobili iz mednarodnih podatkovnih baz, kot so: CINAHL, Cochrane Library, Medline, PubMed, Sage, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V zaključno delo smo vključili sedem randomiziranih s placebom kontroliranih kliničnih raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da dopolnilo s probiotiki zmanjšuje pojavnost obstipacije in izboljšuje gastrointestinalne zaplete pri pacientih v paliativni oskrbi.
Razprava in zaključek: Probiotiki bi lahko postali ključni in integriran del oskrbe pacientov v paliativni oskrbi, ki si prizadevajo za najvišjo možno kakovost življenja v svojih zadnjih trenutkih. Njihova uporaba bi omogočila boljše obvladovanje obstipacije ter tako prispevala k izboljšanju počutja in udobja pacientov v tem občutljivem obdobju.
Ključne besede: paliativna oskrba, probiotik, uporaba, obstipacija, vpliv
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 108
Celotno besedilo (918,32 KB) |
6. Uporaba digitalnih tehnologij s strani managerjev v času pandemije in po njejNik Pek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo digitalnih tehnologij managerjev v času pandemije covida-19 ter njihovo uporabo in uveljavitev v delovnem procesu, tudi po koncu epidemije. Digitalne tehnologije prispevajo k prilagodljivosti zaposlenih, saj omogočajo delo od doma oziroma delo na daljavo, hkrati pa ohranjajo produktivnost. Ta prilagodljivost je bila še posebej ključna med epidemijo, ko so bili fizični stiki omejeni. Podjetjem omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram, hkrati pa delavcem omogoča, da uskladijo svoje obveznosti z zahtevami osebnega življenja. Povečujeta se njihovo zadovoljstvo pri delu in predanost. Ključna digitalna orodja, ki so bila med pandemijo še posebej dragocena, vključujejo orodja za podporo sestankov in videoklice platforme za sodelovanje pri izmenjavi dokumentov in vodenja projektov ter napredna komunikacijska orodja, kot so aplikacije za komuniciranje in virtualni delovni prostori. Poleg tega je ključnega pomena upoštevati varnostne posledice uporabe tehnologij glede na porast transakcij in komunikacij, ki povečujejo tveganje kibernetskih groženj in kršitev varnosti podatkov. Zato je ključnega pomena, da vodje in zaposleni pridobijo znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij, podjetja pa morajo izvajati inovativne varnostne ukrepe za zaščito podatkov in delovne sile. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je uvedba orodij vplivala na učinkovitost delovnih postopkov in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih med izbruhom covida-19. Poleg tega smo proučili pristope, ki jih uporabljajo organizacije pri uvajanju tehnologij v svoje dejavnosti, in izzive, s katerimi so se pri tem srečale. Na koncu so podana priporočila za izkoriščanje potenciala vseh tehnologij na delovnih mestih za povečanje prilagodljivosti, produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, ne glede na zdravstvene ali druge izredne razmere.
Ključne besede: digitalne tehnologije, vodenje na daljavo, covid-19, sprememba poteka dela, uporaba digitalnih tehnologij v prihodnje, management, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,58 MB) |
7. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst učnega procesa na razredni stopnji znotraj podravske regije in vključevanje učencev v tekmovanje na področju konstruktorstva : magistrsko deloNastja Sagadin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, katere konstrukcijskih zbirke poznajo učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji v podravski regiji; kako jih vključujejo v učni proces in ali učence vključujejo v tekmovanje iz konstruktorstva. V anketi je sodelovalo 59 učiteljev. Največ učiteljev obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij pozna in uporablja konstrukcijsko zbirko LEGO. Poleg LEGA še poznajo in uporabljajo zbirko didaktičnih konstrukcijskih delovnih gradiv založbe Izotech; konstrukcijsko zbirko Fischertechnik ipd. Učitelji pri predmetu spoznavanje okolja večinoma uporabljajo konstrukcijske zbirke pri tematskem sklopu Sile in gibanje, pri katerem sestavljajo različna vozila, opazujejo gibanje in gradijo mostove, ter pri tematskem sklopu Promet, pri katerem simulirajo promet. Pri naravoslovju in tehniki je izstopal tematski sklop Sile in gibanja, pri katerem sestavljajo vozila z različnimi pogoni, mostove, gugalnice, različna gonila, škripce itd. Ugotovili smo, da učitelji pri spoznavanju okolja nekoliko pogosteje uporabljajo konstrukcijske zbirke kot učitelji pri naravoslovju in tehniki. Tekmovanje v konstrukturstvu je dokaj nepoznano; več kot polovica učiteljev ga ne pozna. Tekmovanja se udeležujejo le učenci štirih učiteljev, od tega je le en učitelj od 4. do 6. razreda mentor učencem pri tekmovanju. Med razlogi za neudeležbo na tekmovanju je izstopal razlog nepoznavanja tekmovanja; sledil je razlog, da ta tematika ni najbližja učiteljem.
Ključne besede: konstrukcijske zbirke, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, uporaba, tekmovanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 23
Celotno besedilo (4,14 MB) |
8. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode : magistrsko deloŠpela Cehner, 2024, magistrsko delo Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode, predstavlja izsledke teoretičnih spoznanj na področju podaljšanega bivanja in projektnega dela. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljeno podaljšano bivanje, projektno učno delo in natečaj Cinkarne Celje. Praktičen del magistrske naloge pa vključuje poročilo o izvedbi projektnega učnega dela, opis dela in evalvacija končnega izdelka. Rezultati projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju kažejo na bolj kakovostno preživljanje ustvarjalnega časa, napredek pri razvoju sposobnosti in spretnosti učencev, nadgradnjo znanja in ozaveščanje o vplivih onesnaževanja na kakovost naravnih voda.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, ponovna uporaba, vodni krog, onesnaževanje vode
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 48
Celotno besedilo (3,30 MB) |
9. |
10. Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacijaKarmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 72
Celotno besedilo (6,11 MB) |
