1.
Upor ob prepričevanju v povezavi z osebnostnimi značilnostmiMaruša Cizl, 2020, magistrsko delo
Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izraženost osebnostnih značilnosti povezuje z uporom ob prepričevanju. Preverjali smo tudi, ali osebnostne značilnosti napovedujejo pojav učinka bumeranga, kako se upor ob prepričevanju in sprememba moči odnosa do začetnega stališča povezujta s starostjo in spolom ter kako na povezanost med spremenljivkami vpliva izbira socialno bolj ali manj zaželenega začetnega stališča.
V raziskavo je bilo vključenih 567 oseb iz vse Slovenije, starih od 18 do 86 let, od tega 23 % moških in 77 % žensk. Udeleženci so na podlagi izhodiščnega besedila (Heinzeve dileme) izbrali eno od dveh ponujenih stališč (tj. izhodiščno stališče) in izpolnili osebnostni vprašalnik BFI-K (Rammstedt in John, 2005). Glede na izhodiščno stališče so bili nato izpostavljeni prepričevalnemu sporočilu, na koncu smo preverili še spremembo stališča ter spremembo odnosa do stališča (če se stališče ni spremenilo).
Rezultati so pokazali, da je pri osebah, ki so izbrale socialno bolj zaželeno stališče in si premislile, bolj izražena sprejemljivost kot pri osebah, ki so se uspešno uprle prepričevanju, ekstravertnost pa se je izkazala za statistično pomemben napovednik učinka bumeranga. Posamezniki, ki so se odločili za socialno manj zaželeno stališče in so se uspešno uprli prepričevanju, so v povprečju starejši od tistih, ki so se prepričevanju uspešno uprli na podlagi socialno bolj zaželenega stališča. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno vključiti še kontrolo izrabe samoregulacijskih resursov.
Ključne besede: upor ob prepričevanju, učinek bumeranga, sprememba odnosa do stališča, osebnost, sprejemljivost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 918; Prenosov: 64
Celotno besedilo (758,64 KB)