| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA OBLIK DELA PO ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH IN ZAKONU O UREJANJU TRGA DELA
Rajko Motaln, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pogodbami o zaposlitvi in oblikami del in jih primerjali med sabo ter ugotavljali prednosti in slabosti posameznih pogodbenih razmerij in oblik del pri obeh pogodbenih strankah. Z vsakim novo sprejetim zakonom, ki ureja področje dela, se pravice delavca znižujejo. Pogodbeno razmerje za nedoločen čas in pogodbeno razmerje s poslovodnimi osebami, prokuristi in vodilnimi delavci še vedno daje zaposlenemu največ pravic in ugodnosti iz delovnega razmerja in s tem tudi najvišjo stopnjo socialne varnosti, navkljub temu da ZDR-1 zmanjšuje nekatere pravice in ugodnosti delavca v delovnem razmerju (odpovedni rok, odpravnina, čakanje na delo, potni stroški). Delo za določen čas in agencijsko delo ter študentsko delo pa predstavljata negotove oblike dela. Tukaj gre predvsem za kratkoročne zaposlitve, s katerimi si predvsem mladi ne morejo načrtovati varne prihodnosti, družine, zato bi se v Sloveniji morale vzpodbujati predvsem zaposlitve za nedoločen čas. Podjemna pogodba ima širok spekter uporabe, zato lahko preko podjemne pogodbe opravljajo delo tako redno zaposleni kot študenti in pa tudi upokojenci. Podjemna pogodba ima veliko prednosti in nekaj pomanjkljivosti. Za upokojenca je boljša oblika zaposlitve kot pogodba o začasnih in občasnih delih, ki vsebuje veliko omejitev tako za delavca kot tudi za delodajalca.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, delavec, študent, upokojenec, delodajalec, pogodbeni stranki, delovno razmerje, ZDR-1, ZUTD
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 1104; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (562,58 KB)

2.
VZAJEMNI SKLADI KOT OBLIKA VARČEVANJA ZA POKOJNINO
Gregor Bevc, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnjem sistemu in času ima varčevanje pomembno vlogo pri vsakem posamezniku. Ljudje varčujejo na različne načine, za različne namene in različno časovno obdobje. V diplomskem delu bomo obravnavali vzajemne sklade kot eno izmed oblik varčevanja za pokojnino. V sodobni družbi je vedno bolj aktualna tema pokojnina in pokojninski sistem, kajti nanju vplivajo različni družbeni pojavi. Slovenija spada med države, kjer je pojav naraščanja deleža starega prebivalstva zelo očiten. Z drugimi besedami to pomeni, da bo pritisk na javno pokojninsko blagajno, kamor vplačujejo obvezne pokojninske prispevke zaposleni in iz katere se financirajo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, vedno večji. Projekcije kažejo, da bo ob dosedanjih trendih število upokojencev doseglo število zaposlenih že kmalu po letu 2020.
Ključne besede: - Varčevanje - Vzajemni skladi - Pokojnina - Pokojninski sistem - Upokojenec
Objavljeno: 15.04.2011; Ogledov: 1654; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3560; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

4.
DEJAVNIKI KVALITETNE UPOKOJITVE
Katja Debeljak, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se danes tako kot ves zahodni svet sooča s problematičnim družbenim pojavom, ko se najštevilčnejša generacija, rojena po drugi svetovni vojni, upokojuje in se posledično srečuje s težavami in vprašanji, povezanimi z zaključevanjem aktivnega obdobja življenja in nadaljevanjem kvalitetnega preživljanja tretjega in četrtega življenjskega obdobja. Zato sem se odločila, da raziščem stanje oziroma področje procesa upokojevanja v naši državi: skrb ter prilagajanje na velike demografske spremembe, raziskave in predlogi, povezava človeka, ki se sooča z upokojitvijo in organizacije, v kateri preživlja tretjino časa aktivnega življenja. Vprašanja, ki se mi postavljajo ob tej temi:  Ali so ljudje, ki so pred upokojitvijo oziroma na koncu svoje aktivne dobe, pripravljeni na upokojitev in odhod iz organizacije, v kateri delajo sedaj in ali so pripravljeni na vstop v novo obdobje v njihovem življenju?  So ljudje, ko odslužijo svoj delež družbi in državi, veseli upokojitve ali se je bojijo in ali so kasneje v življenju morda pripravljeni vložiti še kaj svoje energije ter prispevati k razvoju in obstoju naše družbe? Na drugi strani pa se država in družba v Sloveniji ter prav tako v Evropi sooča z izzivom, kako iz leta v leto številčnejšo generacijo podpirati glede na medgeneracijski solidarnostni sistem pokojninskega zavarovanja, hkrati pa istočasno obdržati in celo povečati gospodarsko rast in konkurenčnost v gospodarstvu.
Ključne besede: organizacija, upokojenec, gerontologija, kakovost življenja, prostovoljsko delo
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1600; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (886,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici