1. Predelava odpadnega jedilnega olja in maščob : magistrsko deloAnalina Kralj, 2024, magistrsko delo Opis: Nepravilno odlaganje odpadnega olja in maščob v današnji družbi predstavlja velik ekološki problem zaradi številnih posledic. Odpadno olje, ki ne pristane na posebej primernih odlagališčih onesnaži prst, uničuje mikroorganizme ter popolnoma spremeni biološke in kemijske procese v prsti. S pravilnim ravnanjem poskrbimo za njegovo predelavo in odpadno kuhinjsko olje spremenimo v dragoceno surovino za proizvodnjo metanola. Ena izmed možnih predelav je pretvorba odpadnih olj v metanol ali druge pomembne kemikalije. V magistrskem delu so prikazane simulacije uplinjanja 4 različnih odpadnih olj (sončničnega, palmovega, olivnega in repičnega olja) in nadaljnja proizvodnja metanola. Uplinjanje olja v sintezni plin je postopek, pri katerem se odpadno olje pretvori v plinasto obliko. Sintezni plin (sestavljen predvsem iz vodika, ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida) se uporabi kot surovina za pridobivanje metanola. V zaključnem delu želimo poiskati kritične parametre, ki ključno vplivajo na proces pridelave metanola. Z analizo občutljivosti ugotoviti, kako obratovalni pogoji vplivajo na množinski pretok metanola in določiti optimalne pogoje. Iz rezultatov sklepamo, da je proizvodnja metanola odvisna od vrste uporabljenega odpadnega olja in od obratovalnih pogojev. Ugotovili smo, da je največja proizvodnja metanola dosežena z uporabo repičnega olja. Z oceno stroškov pogonskih sredstev smo preračunali, da je takšen proces stroškovno dražji, saj potrebuje največ energije za delovanje. Povzamemo lahko, da so olja z višjo vsebnostjo ogljikovodikov bolj primerna za proizvodnjo metanola. Sledita olivno in sončnično olje, medtem ko se palmovo olje izkaže za najmanj učinkovito.
Ključne besede: Odpadno jedilno olje, uplinjanje, sintezni plin, metanol
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (4,61 MB) |
2. Hidrotermično uplinjanje lignocelulozne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaChiara Železnik, 2023, diplomsko delo Opis: Prekomerno izčrpavanje in zanašanje na energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, je privedlo do globalnih podnebnih sprememb in onesnaževanja ozračja. S tem namenom so največje industrije začele z uveljavljanjem okolju bolj prijaznih praks, ki bi hkrati zmanjšale odvisnost od neobnovljivih virov energije, ki so v pomanjkanju. Lignocelulozna biomasa je najobsežnejša in biološko obnovljiva biomasa na Zemlji, ki kaže velike potenciale za zamenjavo fosilnih goriv kot primarni vir energije. Sestavljena je pretežno iz celuloze (40–60 %), hemiceluloze (20–40 %) in lignina (10–24 %), ki predstavljajo bogat vir surovin za proizvodnjo biogoriv. Raziskave na področju lignocelulozne biomase se osredotočajo na iskanje alternativnih postopkov, s katerimi bi lahko lignocelulozno biomaso pretvorili v vredne kemikalije.
V okviru diplomske naloge smo izvajali reakcije hidrotermičnega uplinjanja slivovega lesa v pod- in nadkritični vodi, pri temperaturah 350 °C in 400 °C, brez ali v prisotnosti štirih različnih katalizatorjev (GeO2, Ni/SiO2-Al2O3, bentonit, zeolit). Dobili smo produkte v plinski, oljni, vodni in trdni fazi. Na podlagi izkoristkov posameznih faz in FTIR analiz trdnih ostankov smo ugotovili, da je do večje razgradnje slivovega lesa prišlo pri višjih temperaturah, kjer smo dobili višje izkoristke plinske in oljne faze ter nižje izkoristke trdne faze. Katalizator Ni/SiO2-Al2O3 je povzročil popolno razgradnjo slivovega lesa, z le 0,49 % izkoristka trdne faze. Ugotovili smo, da so vse plinske mešanice vsebovale H2, CO2 ter ogljikovodike C1-C6, od katerih je nastalo največ H2 in CH4. Najvišjo koncentracijo (glede na površino vrha %) vodika (80,7 %) smo določili s katalizatorjem Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C. V oljnih fazah smo določili prisotnost alkanov, cikličnih spojin, aromatskih spojin, ketonov in kislin, med katerimi je nastalo največ ketonov in aromatskih spojin. HPLC analize vodnih faz so pokazale prisotnost furfuralov, med katerimi so bile koncentracije 5–MF najvišje. Najnižjo koncentracijo skupnega organskega ogljika (5,5 g/L) v vodni fazi pa smo določili pri reakciji z Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, hidrotermično uplinjanje, podkritična voda, nadkritična voda, zelene tehnologije, recikliranje odpadkov
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,93 MB) |
3. Simulacija uplinjanja energentov za proizvodnjo energije in sintetičnih gorivMarko Agrež, 2016, doktorska disertacija Opis: Organizacija delovanja Elektro Energetskega Sistema (EES) v Republiki Sloveniji vključuje veliko faktorjev s katerimi se ta proces izvršuje – proizvajalce energije, prenos in distribucijo energije do končnih odjemalcev. V tem procesu je potrebno vzdrževati ravnotežje med proizvodnjo in porabo električne energije v realnem času. ELES je v Sloveniji zadolžen za stabilno delovanje prenosnega sistema in v sklopu interkonekcije (UCTE) tudi za ohranjanje ravnotežja med proizvodnjo in porabo sosednjih EES. Ravnotežje se ohranja z izvajanjem elektroregulacij – primarne, sekundarne in terciarne, ki jih večinoma izvajajo termoelektrarne – rotacijska rezerva. Izvajanje regulacij ima negativen vpliv na stabilno delovanje termoelektrarn in zmanjšuje tudi njihovo proizvodno razpoložljivost ter učinkovitost. Problem stabilnega obratovanja se pojavi zlasti v primeru nenapovedanega vklopa sončnih elektrarn (fotovoltaika) in vetrnih turbin. Zaradi optimizacije delovanja sistema se predlaga, da bi tako proizvedeno energijo uporabili za uplinjanje odpadkov. Namesto zmanjšanja moči delujočih proizvodnih virov in posledičnega znižanja izkoristkov, bi sistem bremena prevzel uplinjevalni sistem.
Za izvajanje tega procesa je primerno blato iz komunalnih čistilnih naprav (KČN), katerega je potrebo predhodno posušiti. Posušeno blato z manj kot 10% vezane vlage je snovno primerna materija za transport v uplinjevalnik, kjer v procesu uplinjanja pridobimo sintezni plin, ki ga lahko uporabimo za pogon plinskih turbin ali pa iz njega pridobimo druge uporabne kemijske snovi (vodik, metanol…).
Seveda je potrebno celotno snovno-energijsko verigo predhodno pripraviti in ustrezno organizirati.
Z uporabo predlaganega sistema rešujemo več problemov hkrati :
• Zmanjšuje se količino blata iz KČN odloženega na deponije,
• Proces sušenja podaljšuje čas obratovanja elektrarn v režimu soproizvodnje (elektrika + toplota)
• Zmanjša se plačilo ekoloških taks,
• Pridobi se dodaten energijski vir,
• Zagotovi se obratovanje elektrarn v optimalni obratovalni točki z najvišjim izkoristkom,
• ELES si zagotovi dodatne tehnične zmožnosti za izvajanje regulacij (sekundarna, terciarna) še zlasti zaradi premajhnih kapacitet za izvajanje negativne terciarne regulacije.
Ker je za izvajanje TRM in ostalih regulacij pridobljena količina blata v RS premajhna, so v raziskavo vključeni tudi ostali energenti, predvsem biomasa in premog. Zasnovo tovrstnih več funkcionalnih energetskih sistemov smo poimenovali IGMFCC – Integrated Gasification Multifuel Combined Cycle. Ti sistemi temeljijo na tehnologiji uplinjanja energentov. Njihova glavna prednost je, da je sintezni plin očiščen vseh polutantov še pred njegovo uporabo bodisi v plinskih turbinah, plinskih kotlih,motorjih z notranjim izgorevanjem ali pa v nadaljni proizvodnji kemikalij. Tako zasnovani energetski sist
Ključne besede: Uplinjanje, odpadki, sintezni plin, elektrika, moč, regulacija, akumulacija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2385; Prenosov: 172
Celotno besedilo (10,25 MB) |
4. Uvajanje plazemskega uplinjanja komunalnih odpadkov kot projektDamijan Lukavečki, 2016, diplomsko delo Opis: Sodobna družba z vse večjo potrošnjo proizvaja vse več odpadkov posledično pa prispeva k večjemu obremenjevanju okolja. Racionalno gospodarjenje z odpadki torej predstavlja enega izmed večjih izzivov sodobne družbe. Prihodnost odlaganja odpadkov je tesno povezana z varovanjem okolja. Temu sledi tako evropska kot slovenska zakonodaja ravnanja z odpadki, ki si prizadeva, da bi čim več odpadkov ponovno uporabili bodisi kot sekundarne surovine ali kot energente za pridobivanje energije. Z umestitvijo objektov za termično obdelavo odpadkov lahko bistveno zmanjšamo količine odloženih odpadkov in njihov neugoden vpliv na okolje. Namen tega diplomskega dela je predstaviti tehnologijo plazemskega uplinjanja komunalnih odpadkov in nakazati možnost uporabe te tehnologije v našem okolju.
Ključne besede: plazemsko uplinjanje, komunalni odpadki, termična obdelava odpadkov, energetska izraba odpadkov, projektni management in projekti, zagonski elaborat projekta
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1649; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,68 MB) |
5. Energetska izraba biomase s soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE) na osnovi organskega rankinovega krožnega procesa (ORC)Andrej Orel, 2016, magistrsko delo Opis: V 21. stoletju temelji proizvodnja naše najžlahtnejše koristne energije − elektrike približno dve tretjini na fosilnih gorivih, kar predstavlja resen okoljski problem s trendom naraščanja. V magistrskem delu so predstavljeni alternativni procesi na osnovi organskega Rankinovega krožnega procesa (ORC), ki v osnovi izvira iz klasičnega Rankinovega vodno-parnega procesa. Prikazane so implementacije ORC tehnologije z različnimi obnovljivimi viri energije (solarna, geotermalna energija, biomasa) ter izraba odvečne toplote. Osredotočili smo se na evropsko tržišče proizvajalcev ORC naprav in energetsko politiko posameznih držav glede ORC tehnologije. Pri izbiri delovnega medija smo obravnavali medije, ki so primerni za energetsko izrabo biomase in za višji temperaturni nivo nad 300 °C. Pri različnih temperaturnih nivojih in za različne vire pridejo v poštev različni ekspanzijski stroji. Opisali smo turbine in volumetrične stroje, ki so poznani iz hladilne tehnike. Različne tehnike zgorevanja in uplinjanja biomase omogočajo njeno vsestransko uporabo ob učinkovitem čiščenju produktov zgorevanja oziroma uplinjanja. V sklepnem delu je izdelan koncept uplinjanja biomase z ORC procesom in hlajenjem proizvedenega sinteznega plina v toplotnih prenosnikih z naprednim sistemom čiščenja. Proizvedeni sintezni plin pa smo koristno uporabili na plinskih motorjih, ki proizvajajo električno energijo in vročo vodo.
Ključne besede: ORC proces, organski Rankinov proces, ORC naprava, vodno-parni krožni proces, biomasa, sintezni plin, delovni medij, OMTS, ekspanzijski stroj, kurišče, uplinjanje, uplinjevalna naprava, čiščenje dimnih plinov, čiščenje sinteznega plina, toplotni prenosniki, hlajenje sinteznega plina, plinski motor
Objavljeno v DKUM: 06.06.2016; Ogledov: 1932; Prenosov: 209
Celotno besedilo (5,72 MB) |
6. Računalniška simulacija proizvodnje metanola iz različnih organskih energetskih surovinPeter Trop, 2015, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji sta predstavljeni dve zamisli o možnosti uporabe obnovljivih surovin za proizvodnjo metanola. Prva zamisel obravnava souporabo bioplina in zemeljskega plina v obstoječem postroju za proizvodnjo metanola, kjer se sintezni plin proizvaja iz zemeljskega plina s parnim reformerjem. V ta namen smo vpeljali postrojenje za komprimiranje bioplina in izbrali najprimernejšo tehnologijo za odstranjevanje vodikovega sulfida. Za dosego zastavljenega cilja smo simulirali proizvodnjo metanola iz zemeljskega plina v obstoječi tovarni. V nadaljevanju smo delež zemeljskega plina zamenjali z bioplinom ter izvedli analizo občutljivosti z variiranjem razmerja med bioplinom in zemeljskim plinom. Predstavljena zamisel je bila ekonomsko ovrednotena. Rezultati analize so pokazali, da je zamenjava deleža zemeljskega plina z bioplinom smiselna, kar dokazujeta visok prihranek in relativno kratek vračilni rok v investicijo postrojenja za uporabo bioplina v proizvodnji metanola.
Druga zamisel obravnava souplinjanje toreficirane biomase in premoga. V prvi fazi smo v programu Aspen Plus načrtovali proizvodnjo metanola iz premoga. Simulacija vključuje, sušenje in uplinjanje premoga, odstranjevanje vodikovega sulfida iz sinteznega plina s procesom Rectisol, reakcijo sinteznega plina z vodno paro, odstranitev ogljikovega dioksida iz sinteznega plina in proizvodnjo metanola. V nadaljevanju smo isti model uporabili za souplinjanje toreficirane biomase in premoga v razmerju 1 : 1 glede na kurilnostobeh surovin. Oba procesa smo toplotno integrirali v programu Aspen Energy Analyzer. Proizvedeno paro smo nato uporabili v simulaciji tristopenjske parne turbine za proizvodnjo električne energije.
Oba procesa smo primerjali v smislu tehnološkega izkoristka in ekonomske učinkovitosti z metodo neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa, upoštevajoč predvidene cene surovin in produktov. Tehnološki izkoristek je v primeru uplinjanja premoga znašal 70 %, v primeru souplinjanja premoga in toreficirane biomase pa 69,2 %, kar pripisujemo nižji vsebnosti ogljika v biomasi. Izkazalo se je, da je proces proizvodnje metanola, pri katerem uporabljamo samo premog, ekonomsko učinkovitejši. Analize občutljivosti pokažejo, da bi se morala cena biomase znižati vsaj za 20 % ali pa bi morala biti cena takse CO2 višja za 60 %, da bi bila oba procesa ekonomsko primerljiva.
Ključne besede: kemijsko inženirstvo, računalniške simulacije, uplinjanje, proizvodnja metanola, obnovljive surovine, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2165; Prenosov: 113
Celotno besedilo (5,87 MB) |
7. Sinteza procesov za proizvodnjo bioetanolaKlemen Vršič, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je narejeno s pomočjo matematičnih modelov različnih tehnologij proizvodnje bioetanola: proces suhega mletja, proces uplinjanja s sledečo katalitično sintezo in proces uplinjanja s sledečo fermentacijo. Namen diplomske naloge je ugotoviti katera tehnologija in surovina sta ekonomsko najbolj ustrezni za proizvodnjo bioetanola.
Za proces suhega mletja smo izbrali štiri različne surovine: zrnje koruze, ječmena in pšenice ter sladkorno peso. Pri procesih uplinjanja smo kot surovino uporabili slamo koruze, pšenice in ječmena ter odpadni les. Za optimiranje smo uporabili procesni sintetizer MIPSYN, v katerega smo vstavili prirejene modele procesnih enot napisane z visokim programskim jezikom GAMS. Kot glavni kriterij za ekonomsko ustreznost procesa smo določili letni dobiček, kjer smo upoštevali dohodek od prodaje etanola, ter dobilek od prodaje stranskih produktov, kot so posušenega destiliranega zrnja s topninami (DDGS), bioplina, vodika in električne energije. Analizirali smo kako vpliva nihanje cen in spreminjanje kapacitete na letni dobiček. Ugotavljali smo katera tehnologija oz. kombinacija tehnologij je ustrezna z ozirom na razpoložljivost surovin v Sloveniji.
Rezultati kažejo, da so vsi procesi predvsem odvisni od cene surovin in prodajne cene bioetanola. Pri procesih kjer smo lahko uporabili cenejše lignocelulozne surovine, je dobiček večji, strošek na kilogram bioetanola pa manjši. Ugotovili smo, da s procesom suhega mletja zaradi premajhnih razpoložljivosti surovin in poseganja v prehrambno verigo ni možno donosno proizvajati bioetanola.
Ključne besede: bioetanol, optimiranje, proces suhega mletja, uplinjanje, katalitska sinteza, fermentacija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 1488; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI INVESTICIJE V INTEGRIRANO UPLINJANJE LESNE BIOMASE V LEBDEČEM SLOJUGregor Žmak, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je investicija integriranega uplinjanja lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. Osrednja metoda za oceno je analiza stroškov in koristi oziroma CBA analiza. V magistrskem delu je predstavljena inovativna tehnologija obnovljive energije uplinjanja biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije. Ocenjevali smo: (NSV) neto sedanjo vrednost, (ISD) interno stopnjo donosnosti, (RNSV) relativno neto sedanjo vrednost, (P) obdobje povračila investicije, (DP) diskontirano dobo povračila investicije in (SD) donosnost investicije. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investicije, ob predpostavki investicijskega cikla 15-ih let in 7 % ter 5,5 % diskontni stopnji kaže, da je investicija finančno upravičena. Znesek NSV je v obeh primerih pozitiven, to pomeni, da je investicija v integrirano uplinjanje lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. NSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 1.929.968 € višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. ISD v obeh primerih presega diskontno stopnjo. ISD pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,96 % višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Kazalnik RNSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,20 višji kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Doba povračila investicije (P) je 6,09 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 6,36 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Diskontirana doba povračila investicije (DP) je 7,08 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 7,83 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. SD pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo znaša 11,40 % in 11,02 % pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Analiza občutljivosti je pokazala, da je projekt zelo občutljiv na višino diskontne stopnje in spremembo oziroma povišanje stroškov poslovanja ob hkratnem zmanjšanju prihodkov od prodaje (scenarij 5). Enako velja za scenarij 6, ki pri 5,5 odstotni diskontni stopnji še prenese povečanje investicijskih stroškov za 5 %, podražitev stroškov poslovanja za 5 % in hkratno zmanjšanje prihodkov od prodaje za 5 %, pri 7 % diskontni stopnji pa investicija ni več finančno upravičena. Projekt je neupravičen tudi v primeru, da se za 20 % zmanjšajo prihodki od prodaje (scenarij 1) ali da se za več kot 25 % podražijo stroški poslovanja (scenarij 2).
Ključne besede: CBA, NSV, ISD, integrirano uplinjanje, analiza občutljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.06.2015; Ogledov: 2710; Prenosov: 304
Celotno besedilo (3,55 MB) |
9. UPORABA KOGENERACIJSKEGA SISTEMA NA LESNI PLIN NA KMETIJIJernej Bobanec, 2014, diplomsko delo Opis: Uporaba biomase za proizvodnjo lesnega plina, ki služi kot gorivo, je star način izrabe energije, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno, predvsem za potrebe mobilnosti. Sistemi so v tem času zelo napredovali tako v velikosti kot stabilnosti in prilagodljivosti. V diplomski nalogi smo se osredotočili na sisteme za pridobivanje lesnega plina iz lesnih sekancev in njegovo uporabo v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Raziskali smo mikro-kogeneracijski sistem električne nazivne moči 28 kW, izračunali višino investicije in višino subvencij za 3500 in 5500 obratovalnih ur ter ga poskušali umestiti na povprečno veliko kmetijo. Iz podatkov, dobljenih za referenčno kmetijo, je razvidno, da kmetija za ogrevanje potrebuje le 600 ur na leto oziroma 21.000 kWh. Odvzem oziroma potreba po toploti je premajhna, da bi se integracija naprave SPTE v tej obliki za kmetijo splačala. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi investicijski stroški morali biti za 50 % nižji, da bi sploh lahko prejemali državno podporo, kajti zgornja meja referenčnih stroškov za vključitev v subvencionirano mrežo je 385 EUR/MWh.
Ključne besede: kogeneracijski sistem, SPTE, lesna biomasa, uplinjanje, subvencije
Objavljeno v DKUM: 30.06.2014; Ogledov: 2129; Prenosov: 426
Celotno besedilo (1,21 MB) |
10. Procesiranje stranskih produktov iz proizvodnje biodizlaBoris Kramberger, 2013, doktorska disertacija Opis: V disertaciji smo iz proizvodnje biodizla preučevali eno izmed več moţnosti procesiranja stranskega produkta glicerola. Dobljeni glicerol smo najprej uplinjali v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju nad kritično točko vode. Uplinjanje smo izvedli pri treh različnih temperaturah. Reakcije so bile nekatalizirane in katalizirane z dvema katalizatorjema. Z dobljenimi produkti smo najprej določili masne bilance, nato pa smo primerjali odvisnost sestave produktov in stopnjo uplinjanja od temperature in zadrţevalnega časa. Med uplinjanjem se nam je na stene katalizatorja odlagal ogljik. Tega smo poskušali odstraniti iz sistema z vodno paro. Rezultati so pokazali, da bi lahko bil to eden izmed dokaj enostavnih in ekonomičnih načinov odstranjevanja naloţenega ogljika iz sistema. Drugi del disertacije obsega fazno ravnoteţje produktov uplinjanja. S temi podatki lahko načrtujemo proces separacije. Ugotavljali smo vpliv parametrov na nadaljnjo sestavo plinske mešanice, ki jo lahko nato uporabimo v procesih sinteze. Prav tako smo preučili še fazno ravnoteţje pri visokih temepraturah in tlakih za binarni sistem ogljikov monoksid/voda in ga modelirali z Van der Waalsovo enačbo. V tretjem delu smo produkte uplinjanja ţeleli primerno procesirati, da bi pridobili edukte za nadaljnje procese. Plinsko mešanico, ki jo sestavljajo štirje plini, ţelimo uporabiti v procesu sinteze. Za to potrebujemo sintezni plin, ki je mešanica ogljikovega monoksida in vodika. Ostala plina, metan in ogljikov dioksid, lahko s procesom suhega reforminga metana presnujemo v sintezni plin. Preučevali smo moţnost tovrstne nadgradnje tako, da smo izvajali reakcije pri povišanih tlakih in temperaturah brez katalizatorja in s štirimi katalizatorji. Prav tako smo analizirali sestavo plinskih produktov in preučevali, katere reakcije še simultano tečejo v našem procesu.
Ključne besede: superkritični fluid, uplinjanje v superkritični vodi, glicerol, fazno ravnoteţje, visok tlak, visoka temperatura, suhi reforming metana, korelacija podatkov
Objavljeno v DKUM: 11.11.2013; Ogledov: 3549; Prenosov: 284
Celotno besedilo (3,07 MB) |
