| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preračun izkoristka kogeneracije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. : magistrsko delo
Petra Polanec, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je analizirano delovanje soproizvodnje toplote in električne energije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. Uporablja se plinska turbina za proizvodnjo električne energije, iz dimnih plinov pa se zajema toplota s pomočjo toplotnih izmenjevalnikov. Glavni cilj raziskave je določiti toplotni izkoristek sistema pri različnih delovnih parametrih, kot so temperatura gretja dimnih plinih v kanalskim gorilniku, moč elektrarne in tlak pare v uparjalniku. Rezultati so pokazali, da je toplotni izkoristek sistema v območju med 20 % in 40 %. Potrjeno je, da uporaba kanalskega gorilnika poveča izkoristek, saj dvigne temperaturo dimnih plinih in poveča prenos toplote. Moč plinske elektrarne sama po sebi ni imela bistvenega vpliva na toplotni izkoristek, saj se pri manjši moči porabi manj zemeljskega plina. Najnižji izkoristek je zaznan v primerih, ko pregrevanje dimnih plinov ni bilo izvedeno. Skupni izkoristek sistema je dosegal do 70 %, kar potrjuje učinkovito delovanje sistema soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). Rezultati prispevajo k optimizaciji parametrov sistema ter izboljšanju energetske učinkovitosti, kar ima pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju virov.
Ključne besede: soproizvodnja toplotne in električne energije, proizvodnja pare, toplotni izmenjevalnik, uparjalnik, plinska turbina, toplotni izkoristek, prenos toplote
Objavljeno v DKUM: 26.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

2.
Načrtovanje in energetsko učinkovito vodenje večjih hladilniških sistemov
Andrej Rebernak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil raziskan in opisan osnovni ter napredni hladilniški sistem za specifičen primer. Osnovni hladilniški sistem je bil predstavljen kot referenčno izhodišče, nato pa je bila pozornost na razvoju naprednejše rešitve. V delu je bilo podrobno analizirano in primerjano delovanje obeh sistemov. Napredni hladilniški sistem je vključeval inovativne komponente in pristop k doseganju boljšega izkoristka energije ter večjo učinkovitost sistema kot celote. Posebna pozornost je bila namenjena senzorju debeline ledu, ki je bil vgrajen v napredni sistem. Ta senzor je omogočil natančno spremljanje debeline ledu na površinah uparjalnika. S tem je bil sistem prilagojen glede na dejansko debelino ledu, kar je pripomoglo k boljšemu delovanju sistema in manjši porabi energije. Z izvedbo primerjalnih izračunov je bilo dokazano, da napredni hladilniški sistemi omogočajo znatne prihranke pri porabi električne energije v primerjavi z osnovnim sistemom. Ti prihranki so bili rezultat boljše regulacije, optimizirane uporabe komponent in prilagajanja delovanja hladilniškega sistema glede na dejanske razmere.
Ključne besede: industrijske hladilnice, uparjalnik, plinski hladilnik, senzor debeline ledu HBDF-MK2, strojna in programska oprema Siemens
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 872; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

3.
Koriščenje notranje energije odpadne vode za ogrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko : diplomsko delo
Miha Kobal, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti način ogrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko. Sistem bi potrebno energijo dobil iz odpadne tople vode, ki bi se zadržala v zalogovniku, kamor bi bil potopljen uparjalnik hladilniškega kroga. V diplomski nalogi so opisani posamezni sklopi takšnega sistema, njihova medsebojna povezanost in delovanje. Sistem se od ostalih sanitarnih toplotnih črpalk loči po tem, da črpa energijo iz odpadne vode, ki se zadrži v zalogovniku odpadne vode. Izvedli smo tudi praktični preizkus in opravili meritve. Preračun daje primerne rezultate za razmislek o razvoju takšnega sistema in njegovi uporabi v praksi.
Ključne besede: Sanitarna voda, toplotna črpalka, zalogovnik odpadne vode, hladilniški krog, temperatura, energija, uparjalnik, toplota.
Objavljeno v DKUM: 11.02.2019; Ogledov: 1647; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Zasnova orodja za namestitev uparjalnika na zamrzovalnik : diplomsko delo
Jan Šmerc, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan potek snovanja orodja za namestitev uparjalnika na zamrzovalnik v podjetju Gorenje. V uvodnem delu diplomskega dela je opisan zahtevnik, ki ga mora orodje izpolniti, in na kaj je treba biti pozoren pri sami zasnovi. Predstavljeni so korak predpriprave zamrzovalne celice, preden nastopi uporaba orodja, zasnova posameznih delov orodja in njihove funkcije, ki pripomorejo k izpolnitvi zahtevnika in ustrezni izbiri materiala. Prikazana je tudi montaža orodja. Rezultat diplomskega dela je orodje, ki omogoča ustrezno namestitev uparjalnika na osnovno celico zamrzovalnika.
Ključne besede: Orodje, snovanje, uparjalnik, zamrzovalnik
Objavljeno v DKUM: 12.09.2018; Ogledov: 1072; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
Optimizacija energetske učinkovitosti hladilnega sistema sanitarne toplotne črpalke gorenje
Tjaša Kišek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opisali potek in rezultate optimizacije hladilnega sistema sanitarne toplotne črpalke. Vpliv na enakomerno distribucijo hladiva v uparjalnik smo ugotavljali z meritvami povečanja hitrosti hladiva pred distributorjem. Ugotovili smo, da s povečanjem hitrosti nismo izboljšali distribucije hladiva. Z zamenjavo radialnega ventilatorja z aksialnim smo ugotavljali ali je radialni ventilator razlog za neenakomeren dovod zraka na uparjalnik. Ugotovili smo, da je z aksialnim ventilatorjem boljša izkoriščenost uparjalnika. V drugem delu magistrske naloge smo z različnimi vzorci kondenzatorja izvedli meritve segrevanja vode ter s spremljanjem različnih parametrov določili optimalno velikost kondenzatorja.
Ključne besede: distribucija hladiva, kondenzator, uparjalnik, COP, toplotna črpalka, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 1736; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

6.
Simulacija tokovnih razmer v vstopnem plenumu uparjalnika jedrske elektrarne s programom za računsko dinamiko tekočin
Blaž Kamenik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so bile simulirane tokovne razmere v vstopnem plenumu in v začetnem delu cevnega snopa uparjalnika tlačnovodne jedrske elektrarne. Naloga je bila izvedena s pomočjo programa za računsko dinamiko tekočin ANSYS CFX. Za potrebe simulacije je bilo potrebno nekatere parametre določiti z empiričnimi korelacijami. Originalen doprinos naloge je, da je bil cevni snop modeliran kot porozen medij. Rezultati so pokazali, da so masni pretoki skozi različne sekcije cevnega snopa različni. Posledično je termična obremenitev cevi cevnega snopa neenakomerna.
Ključne besede: vstopni plenum jedrske elektrarne, uparjalnik, računska dinamika tekočin
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 1865; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

7.
MERITEV IZOTOPA N16 NA GLAVNEM PAROVODU V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO
Sandi Mirt, 2016, diplomsko delo

Opis: Naloga opisuje način meritve izotopa N16 na glavnem parovodu Nuklearne elektrarne Krško. Z meritvijo tega izotopa, monitor N16 prikazuje morebitno puščanje iz primarnega sistema na sekundarno stran. V uvodnem delu je opisana teorija sevanja, načini detekcij in tipi detektorjev. V nadaljevanju sledi opis delovanja monitorja za detekcijo izotopa N16 na podlagi analogne tehnologije. Jedro diplome zajema nov tip N16 monitorja, ki temelji na digitalni tehnologiji. V zaključku so prikazani izračuni parametrov, ki služijo za vhodne podatke monitorju pri računanju puščanja uparjalnikov.
Ključne besede: Meritev izotopa N16, uparjalnik, lom cevi, scintilacijski detektor, impulzi.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1706; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (6,26 MB)

8.
Eksperimentalna primerjava dveh uparjalnikov glede na učinkovitost sanitarne toplotne črpalke zrak-voda
Tjaša Kišek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali uparjalnik proizvajalca Sest z uparjalnikom proizvajalca Luvata. Na prototipu smo naredili dve meritvi po standardu SIST EN 16147. Izračunali smo energijsko učinkovitost (v nadaljevanju COP), merilno negotovost COP ter energijski razred sanitarne toplotne črpalke. COP sanitarne toplotne črpalke z uparjalnikom Luvata je 3,33, z uparjalnikom Sest pa 3,52. Z obema uparjalnikoma je dosežen energijski razred A+. Ugotovili smo, da je uparjalnik Sest ustrezna alternativa obstoječemu uparjalniku Luvata, saj smo z njim dosegli celo višjo energijsko učinkovitost. Razširjena merilna negotovost COP U(k=2)=±0,0548, kar pomeni 95,45 % verjetnost, da se prava vrednost nahaja znotraj podanega intervala.
Ključne besede: Toplotna črpalka, toplotni izmenjevalec, uparjalnik, grelno število, merilna negotovost, pregretje, podhladitev, uparjanje, kondenzacija.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 2015; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

9.
Klimatska naprava za pripravo zraka vodnega bazena in sušilnika lesa
Matjaž Hedžet, 1990, diplomsko delo

Ključne besede: klima, kondenzator, uparjalnik, hladilnik, vodni bazen, sušilnik lesa
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2385; Prenosov: 0

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici