| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KOGNITIVNE SPREMEMBE V OBDOBJU ODRASLOSTI IN STARANJA
Anita Nonković, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati proces staranja in s staranjem povezane spremembe na kognitivnem in drugih področjih. V teoretičnem delu je poudarek na kognitivnem razvoju v odrasli dobi; opisan je spoznavni razvoj v adolescenci in odrasli dobi, upad sposobnosti, demenca, modrost ter strategije, s katerimi starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti (selekcija, optimizacija, kompenzacija). Dotaknili smo se socialnega in emocionalnega razvoja ter izobraževanja v odrasli dobi. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga sestavili sami. Opravljen je bil na vzorcu 40-ih odraslih, starih od 55 do 65 let, med anketiranci so tudi varovanci doma starejših občanov in socialnovarstvenega zavoda. Ugotovili smo, da odrasli v obdobju prehoda v pozno odraslost le redko živijo sami. Osamljeni niso, zaposlijo se s hobiji. Svojemu zdravju bi lahko posvečali več pozornosti. Besedo starostnik povezujejo s starostjo, z domom upokojencev, predvsem z vidnimi znaki staranja kot so sivi lasje, onemoglost. Počutijo se mlajše kot so, zadovoljni so s svojim življenjem. Za svojo poučenost o stvareh, ki jih zanimajo, poskrbijo sami, največkrat preko televizije, knjig in revij. Opažamo, da odrasli najbolje rešujejo naloge verbalnih sposobnosti in spomina. Nekoliko slabše, a še vedno dobro rešujejo naloge za ugotavljanje prostorske orientacije. Najmanj pravilne odgovore dosegajo v nalogah z moralno dilemo.
Ključne besede: Staranje, kognitivni razvoj, modrost, selektivna optimizacija, upad sposobnosti, demenca.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3424; Prenosov: 959
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Povezava med zmanjšano sposobnostjo voha (hipozmija) in upadom kognitivne učinkovitosti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Mojca Brglez, 2016, magistrsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok ni povsem poznan. Znano je, da se lahko pred tipično motorično simptomatiko pojavijo nemotorični simptomi. Eden izmed njih je tudi upad vohalne sposobnosti. Namen naše raziskave je bil raziskati vohalno sposobnost in kognitivni status pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Želeli smo ugotoviti, kateri faktorji najbolje ločujejo testno skupino od kontrolne. Uporabili smo nov vohalni test, zato smo karakteristike testa preverili tudi pri mladih odraslih. V raziskavo smo vključili 30 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (povprečne starosti 68,8 let) in 30 starostnikov (povprečne starosti 71,2 let), ki so sestavljali kontrolno skupino. Vohalno sposobnost smo merili z vohalnim testom, ki smo ga napravili za potrebe te raziskave. Naloga udeležencev na tem testu je bila, da med desetimi pari različnih dišavnic najdejo ustrezne pare vonjev. Kognitivno učinkovitost smo ocenili z Montrealsko lestvico spoznavnih sposobnosti (MoCA). V drugo raziskavo smo vključili 100 mladih odraslih (povprečne starosti 23,3 let). Pri njih smo preverjali vohalno sposobnost z razširjenim vohalnim testom, ki je obsegal trinajst parov dišavnic. Rezultati so pokazali na statistično pomembno razliko v vohalni sposobnosti in kognitivnem upadu med bolniki s Parkinsonovo boleznijo in kontrolno skupino. Povezava med kognitivno učinkovitostjo in sposobnostjo voha je pri bolnikih šibka. Ugotovili smo tudi, da se s trajanjem bolezni vohalni deficit ne poslabšuje. Vonji, ki najbolje diskriminirajo testno skupino od kontrolne, so: kava, klinčki, majaron in cimet. Rezultati analize vohalnega testa pri mladih kažejo, da mladi na vohalnem testu dosegajo statistično pomembno boljše rezultate. Ugotovili smo tudi, da se pri origanu, majaronu, baziliki, rožmarinu, janežu in kumini pojavlja največ napak. Z vohalnim testom smo potrdili, da je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo vohalna sposobnost slabša. To nam daje priložnost, da z izboljšanjem vohalnega testa in dodatnimi analizami na večjem vzorcu bolnikov uporabimo test kot presejalni in kot pomoč pri prepoznavi Parkinsonove bolezni že v predklinični fazi.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, vohalna sposobnost, kognitivni upad, vohalni test, Montrealska lestvica sposobnosti.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 615; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
4.
Vaskularni kognitivni upad in vaskularna demenca
Klavdija Ovčar Štante, Jure Potočnik, Martin Rakuša, 2017, strokovni članek

Opis: V razvitem svetu ima 5–10 % prebivalstva nad 65 let demenco, katere pojavnost še vedno narašča. Demence zaradi možganskih žilnih bolezni – vaskularna demenca (VaD) predstavljajo dobro petino vseh vzrokov za demenco. Milejša oblika je vaskularni kognitivni upad (VaKU). Za postavitev diagnoze VaD je pomembno, da sta upad spoznavnih sposobnosti in možgansko-žilna bolezen jasno časovno povezana ter ni popravljivih vzrokov za kognitivni upad. Pri postavitvi diagnoze uporabimo nevropsihološko testiranje in slikovne preiskave. Glavni dejavniki tveganja za VaKU in VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske spremembe. Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi. Glavni dejavniki tveganja za VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske lezije. Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi.
Ključne besede: vaskularna demenca, vaskularni kognitivni upad, možganske žilne bolezni, spoznavne sposobnosti
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 963; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (137,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici