| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Ein Einblick in die Behandlung von phraseologischen Einheiten
Brigita Herženjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo povzema ugotovitve o visoki pripravljenosti Slovenije pri spodbujanju jezikovnega znanja na nacionalnem nivoju, saj je naša država pomembnost tega znanja upoštevala tudi pri pripravi kurikularne reforme v šolstvu in ta se že izvaja. Pri natančnem spremljanju izvajanja kurikularne prenove šolskega sistema se pa vendar pokažejo nepravilnosti, katerih presojanje in odpravljanje zahteva še nekaj razmisleka in časa. Opis primera take nepravilnost zasledimo v diplomskem delu na primeru obravnave frazeoloških enot pri pouku nemščine kot tujega jezika v izobraževanju odraslih. Analize teoretičnega in empiričnega dela v opravljeni raziskavi kažejo na ugotovitve, ki niso zanemarljive. V slovenskih katalogih znanja za tuje jezike, ki so začrtani po skupnem evropskem jezikovnem okvirju, se vsebina deli na opredelitev ali filozofijo predmeta, splošne in učne cilje predmeta, primere dejavnosti, didaktična priporočila, udejanjanje ključnih kompetenc, standarde znanja in vrednotenje znanja. Končni cilj katalogov znanj je opredelitev učenčevih učnih dosežkov, ki jih omogočajo individualizirani in v učenje usmerjeni učni cilji. Vsi katalogi znanja se uporabljajo tako v rednem kot tudi, s posameznimi prilagoditvami, v izrednem izobraževanju. Če pogledamo frazeološke enote pri pouku nemščine kot tujega jezika v katalogih znanja za nemščino, ne najdemo dodatnih navodil glede njihovega obravnavanja. Obravnava frazeoloških enot je torej odvisna od njihove pojavitve v učbenikih in zanimanja učiteljev za njihovo vključitev v učno snov. Učitelji v svojih učnih pripravah svobodno odločajo o obravnavi le teh. Analiza prejetih vprašalnikov, ki so nastali v empiričnem delu raziskave diplomskega dela, je pokazala, da več kot polovica učiteljev v izobraževanju odraslih pri pouku nemščine obravnava frazeološke enote in se za integracijo teh v učno snov zelo trudi. Manjši delež učiteljev nemščine v raziskavi pa jih obravnava le površno ali sploh ne. Argumente za obravnavo frazeoloških enot pri pouku tujega jezika najdemo po navedbah Jesenškove (prim. 2006, 27, 2) predvsem v dejstvu, da je frazeološki govor vsakdanji govor, ki ga v otroštvu osvajamo kognitivno in ga preko materinega jezika lahko prenesemo v tuji jezik. Ob upoštevanju teh dejstev bi morale institucije k integraciji tega znanja pri vsebini pouka tujega jezika pristopiti celostno in s sodelovanjem vseh strokovnjakov, kot so didaktiki, jezikoslovci, avtorji učbenikov in nenazadnje učitelji - izvajalci v rednem in izrednem izobraževanju. Nadaljnje analize vprašalnikov so pokazale, da je metodična obravnava frazeoloških enot pri pouku nemščine zelo dobro izvedljiva. Učiteljem je pri pouku nemščine na razpolago velik nabor usmerjevalnih informacij o kakovostni obravnavi frazeoloških enot, ki izhajajo iz teoretičnih navedb ˝Dreischritt" (trije koraki) — odkrivanje/ razumevanje/ uporaba - frazeoloških enot po Kühnu (1992, 177) in z dodatnim korakom »utrjevanje frazemov«, ki ga je dodala skupina strokovnjakov v projektu EPHRAS (2006), preko navedb Kacjanove (2007, S. 47-70) o korakih osvajanja besednega zaklada, vse do Lügerjevega (1997, S. 79-88) spisa o učnih težavah pri obravnavanju frazeoloških enot. Iz rezultatov analize vprašalnikov izstopa tudi podatek, da se poleg predpisanih učbenikov s strani države za obravnavo frazeoloških enot pri pouku nemščine uporablja zelo veliko dodatnega gradiva. Iz vprašalnikov je razvidno naslednje: 1. učitelji z obvezno predpisano literaturo niso zadovoljni 2. učitelji obogatijo učno snov z dodatnimi učnimi gradivi. Ta rezultat potrjuje razširjeno mnenje o zapostavljenem in mačehovskem vključevanju frazeoloških enot v učbenike in da ugotovitve didaktike frazeoloških enot le s težavo najdejo pot v učbenike (prim. Jesenšek, 2008, S. 143 - 145; Matulina/ Ćoralić, 2007, S. 95 - 96). Torej je naloga raznih domačih in tujih institucij in strokovnjakov v tem, da pomagajo učiteljem nem
Ključne besede: Ključne besede: frazeološka enota, učitelji nemščine, pouk nemščine kot tujega jezika, učne priprave, izobraževanje odraslih, ljudske univerze
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1944; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (683,12 KB)

5.
AVTONOMIJA UNIVERZE V HABILITACIJSKIH POSTOPKIH
Alen Vidonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju univerz skozi čas in je podkrepljena z nekaterimi ključnimi dokumenti, ki so vplivali na razvoj tega področja. Temeljni poudarek naloge je na ustavno priznani pravici univerze, t.j. pravici do avtonomije, ki je podrobneje predstavljena skozi habilitacijski postopek. Posamezna poglavja pa so zaključena z aktualnimi vprašanji in stališči do obravnavanega področja. Zaradi lažje predstave aktualne problematike, diplomska naloga vsebuje tudi analizo dveh sodnih odločb upravnega sodišča, ki prikazujeta stališče sodne veje oblasti do avtonomije univerze v habilitacijskih postopkih.
Ključne besede: Avtonomija univerze Bolonjska deklaracija Državne univerze Deklarativni dokumenti s področja visokega šolstva Habilitacijski postopek Magna Charta Universitatum Merila za volitve v nazive Odločitev po prostem preudarku Pravna subjektiviteta univerze Privatne univerze Razvojni procesi univerz Smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku Subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2171; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (800,70 KB)

6.
Izdelava modela notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru
Mihael Pauko, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali uvajanje managementa kakovosti v visokem šolstvu, analizirali smo pristope ter modele zunanjih evalvacij v državah Evropske unije in drugih razvitih državah sveta ter podali splošne podatke o evalvacijah v visokem šolstvu. Raziskali smo procese evalvacij v visokem šolstvu in stanje v Sloveniji. S primerjavo z državami članicami Evropske unije in širše, kjer izvajajo zunanje evalvacije neodvisne institucije (agencije), smo potrdili tezo, da v Sloveniji sistem kakovosti v visokem šolstvu še ni primerljiv z evropskimi modeli. Analizirali smo postopke managementa kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, kjer že dobro desetletje univerze in njihove članice redno opravljajo samoevalvacije, od leta 2006 pa nacionalni evalvacijski organ izvaja tudi zunanje institucionalne evalvacije. Prikazan je izvirni model notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. Model je potrjen z raziskavo, ki temelji na praktičnih primerih, ki so podkrepljeni z ustrezno teorijo in izkušnjami iz primerov dobre prakse. Opisani so posamezni segmenti (pričetek evalvacijskega postopka, zahtevana dokumentacija visokoškolskega zavoda, obisk evalvacijske komisije, poročilo o notranji evalvaciji …) kot prispevek k izboljšanju in razvoju managementa kakovosti na Univerzi v Mariboru. Prikazana so spoznanja in rezultati na praktičnem primeru pilotnega projekta notranje institucionalne evalvacije. Podana je utemeljetev vpeljave notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru, ki se bo izjemno pozitivno izkazala ob neodvisni zunanji institucionalni evalvaciji posameznega visokošolskega zavoda. V okviru raziskave smo opravili še anketo med ciljno skupino zaposlenih na Univerzi v Mariboru, ki so doslej že sodelovali pri zunanjih evalvacijah. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju nadaljnjega načrtovanja in izvajanja dejavnosti v okviru notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. V raziskavi smo potrdili zastavljeno delovno predpostavko, da se bodo s pomočjo modela notranjih institucionalnih evalvacij izboljšali procesi managementa kakovosti članic Univerze v Mariboru. Zato izsledki magistrske naloge predstavljajo pomemben prispevek k izboljševanju stanja kakovosti na članicah Univerze v Mariboru, še posebej na posameznih področjih managementa kakovosti ter celovitega sistema managementa kakovosti.
Ključne besede: visoko šolstvo, univerza, članice univerze, kakovost v visokem šolstvu, management kakovosti, samoevalvacija, zunanja evalvacija, notranja evalvacija
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1549; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
E-IZOBRAŽEVANJE NA DOKTORSKEM ŠTUDIJU
Olivera Novaković, 2011, magistrsko delo

Opis: Razvoj novih tehnologij (predvsem IKT) ima pomemben vpliv tudi na izobraževanje, zato si danes težko zamislimo študij na daljavo brez uporabe vsaj nekaterih oblik in tehnologij e-izobraževanja. Razvoj v tej smeri je prišel do točke, ko ko je potrebno tradicionalno delitev na klasično izobraževanje in izobraževanju na daljavo preoblikovati v delitev na klasično in odprto izobraževanje, kjer v kontekstu slednjega e-izobraževanje postaja njegova glavna komponenta. Velik pomen e-izobraževanja so jasno zaznale številne javne in zasebne inštitucije, ki delujejo na področju univerzitetnega izobraževanja, o čemer pričajo številni raziskovalni in razvojni projekti v zadnjih dveh desetletjih, katerih pomembna značilnost je velika internacionalizacija projektnih skupin, kar jasno kaže na globalne dimenzije in potenciale e-izobraževanja. Izsledki teh raziskav in tudi izkušnje z že apliciranimi oblikami e-izobraževanjem na različnih stopnjah univerzitetnega študija, so zelo jasno pokazali ne samo zelo kompleksen nabor problemov, temveč tudi, da gre v veliki meri za kvalitativno nove oziroma konceptualno drugačne izobraževalne prijeme, ki ne morejo predstavljati enostavnega nadomestila oziroma tehnološke modernizacije klasičnega izobraževanja, saj bi s tem potencial e-izobraževanja ostal v veliki meri neizkoriščen. V tej zvezi bi omenili tudi relativno majhno pozornost, ki jo e-izobraževanju namenjajo temeljni dokumenti bolonjske reforme. Pregled stanja e-izobraževanje na doktorskem študiju v tujini (ZDA in Evropa), je pokazatelj, da je to v primerjavi z e-izobraževanjem na nižjih univerzitetnih ravneh še vedno precej redko. Razlogi za to so verjetno večplastni in jih v naši nalogi nismo posebej raziskovali. Domnevamo pa lahko, da je razloge za to potrebno iskati v veliko bolj individualiziranem študiju v primerjavi s študijem večjih skupin na dodiplomskih programih in posledično velike heterogenosti raziskovalnih (doktorskih) tem, večjih stroškov (per capita) za organizacijo in vzdrževanje sistema e-izobraževanja za manjšo populacijo študentov, v primerjalno večjem znanju računalniških tehnologij pri doktorskih študentih, ki tako pogosto razvijajo bolj »spontane« rešitve v komunikaciji s profesorji in medseboj... E-izobraževanje v Sloveniji, vsaj v obliki uradnih akreditiranih programov, še ni prisotno na slovenskih univerzah. Te sicer že poznajo in ponekod tudi prakticirajo e-izobraževanje na nekaterih dodiplomskih programih, toda tudi po našem mnenju tu še ni bil dosežen tisti razvojni prag, ki bi zahteval nadaljnje korake. Na primeru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo v našem delu poskušali premisliti možnosti e-izobraževanja na doktorskem študiju. Glede na obstoječe pogoje in situacijo, pri kateri smo vpoštevali strukturo in temeljna pravila doktorskega programa Humanistika in družboslovje, število doktorskih študentov v zadnjih treh letih, kadrovsko infrastrukturo (učitelje in administativno podporo študiju) in aktualne tehnologije, ki jih FF UL ima za administrativno podporo študiju na dodiplomskih in podiplomskih ravneh, smo predvideli dva možna scenarija e-izobraževanja, ki smo ju poimenovali delno hibridno in hibridno e-izobraževanje. Temeljna tehnološka (in posledično tudi konceptna) razlika med njima je v platformi, ki omogoča različne oblike e-izobraževanja. Pri delno hibridnem scenariju je to VIS (Visokošolski informacijski sistem), platforma, ki je predvsem namenjena oziroma se jo danes uporablja za administrativno vodenje študijskega procesa, pri čemer omogoča nekatere oblike e-izobraževanja, medtem ko je pri hibridnem scenariju glavno vlogo odprtokodna platforma Moodle, ki naj bi se uporabljala izključno za procese in rešitve v samem izobraževanju (poučevanju), administrativna podpora bi bila še vedno domena VIS. Za vsakega od obeh scenarijev smo preiskali prednosti oziroma slabosti.
Ključne besede: e-izobraževanje, doktorski študij, Moodle, kombinirano e-izobraževanje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, delno hibridno e-izobraževanje, hibridno e-izobraževanje.
Objavljeno: 23.02.2012; Ogledov: 2252; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

8.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV IN POSTOPKI NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
Uroš Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postopke, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, in postopke, v katerih študenti uveljavljajo varstvo svojih pravic. Besedilo je razdeljeno na tri tematske skope. Prvi sklop obravnava pravni položaj univerze in študentov. Pri pravnem položaju univerze je obravnavan pravni status univerze in članic univerze (fakultet) v slovenskem pravnem redu, kjer je še posebej izpostavljena avtonomija univerze, položaj študentov pa diplomsko delo obravnava skozi njihove pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, podzakonski akti ter akti univerze. Diplomska naloga se nadaljuje s pravnimi vprašanji pri uporabi procesnih pravil v postopkih odločanja o pravicah in dolžnostih študentov. Do tukaj je namen diplomskega dela predvsem predstaviti položaj univerze in študentov v Sloveniji na splošno, za vse univerze in vse študente. V tretjem delu, kjer so obravnavani posamezni najpomembnejši (tudi najpogostejši) postopki, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, so ti postopki obravnavani skozi akte Univerze v Mariboru. Predstavljeni so naslednji postopki: postopek vpisa na univerzo, izredna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, postopek pridobitve posebnega statusa študenta, postopek disciplinske odgovornosti študenta in postopek ugovora zoper oceno. Vsak tak postopek je razdeljen najprej na teoretičen del, v katerem je opredeljena pravna ureditev postopka, temu pa sledi praktičen primer iz prakse. Namen in hkrati cilj diplomske naloge je torej podrobneje predstaviti status študenta Univerze v Mariboru, pravice in dolžnosti, ki mu jih ta status prinaša, ter postopke, v katerih se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih. Diplomsko delo je namenjeno bralcem, ki jih obravnavana tematika zanima, še posebej pa študentom, ki so postali udeleženci postopkov, v katerih organi Univerze v Mariboru odločajo o njihovih pravica in dolžnostih.
Ključne besede: avtonomija univerze, pravni status univerze, smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, vpis na univerzo, izjemna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, študent s posebnim statusom, disciplinski postopek, ugovor zoper oceno
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 1863; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (870,11 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici