1. Internacionalizacija Univerze v Mariboru - nekaj primerov akademskega sodelovanja v mednarodnem prostoruPolona Tominc, Robert Presker, Pina Slaček, Mladen Kraljić, Joca Zurc, Vesna Rijavec, Jelena Krivograd, Anja Žnidaršič, Petra Gorjanc, Polona Šprajc, Igor Areh, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: univerze
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (547,28 KB) |
2. Znanost in umetnost na Univerzi v MariboruDean Korošak, Andreja Nekrep, Joso Vukman, Željko Knez, Dušica Pahor, Andraž Stožer, Polona Tominc, Gorazd Bajc, Oto Rimele, Tomaž Svete, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: univerze
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. 50 let Univerze v Mariboru : pol stoletja znanja in raziskovanja2025, zbornik Opis: Znanstvena monografija, ki je nastala ob pomembnem jubileju Univerze v Mariboru, predstavlja različne vidike njenega ustanavljanja, organiziranja in razvoja ter tako celostno oriše polstoletno pot druge največje slovenske univerze. Preplet odločilnih preteklih dogodkov, pomenljivih razmer sedanjega časa in optimističen pogled v prihodnost se smiselno zaokrožajo v enajstih poglavjih. Podrobneje je osvetljeno obdobje prizadevanj za ustanovitev univerze, ob tem pa so predstavljene tudi pravne podlage za njen obstoj in organiziranost. Obravnavan je prostorski razvoj Univerze v Mariboru v kontekstu družbenih, političnih in urbanističnih dejavnikov. Izpostavljen je kadrovski razvoj in trendi gibanja zaposlenih po posameznih obdobjih. Predstavljena je izobraževalna dejavnost ter širok nabor študijskih programov, ki se izvajajo skladno s potrebami okolja. Analizirana so znanstvena področja in raziskovalne dejavnosti, preverjena je znanstvena učinkovitost in konkurenčnost Univerze v Mariboru, poudarjena je tudi tradicija na umetniškem področju. Monografija se nadalje posveča študentom in njihovi aktivni vlogi v univerzitetnem okolju. Preučuje vidike sodelovanja Univerze v Mariboru v mednarodnem prostoru in izpostavlja krepitev internacionalizacije. Raziskan je trajnostni razvoj Univerze v Mariboru v sklopu prizadevanj za dolgoročno konkurenčnost, podan pa je tudi razvojni pogled na nivoju evropske integracije, vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelenega prehoda. Monografija z vsem navedenim predstavlja pomemben uvid v petdesetletni obstoj Univerze v Mariboru in nudi dragocene podatke o njeni rasti, prodornosti in uveljavitvi v širšem akademskem prostoru.
Ključne besede: ustanovitev univerze, razvoj univerze, visokošolsko izobraževanje, znanstvenoraziskovalna dejavnost, internacionalizacija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (19,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pravni vidik ureditve delovnega časa visokošolskih učiteljev in pravica do odklopaMojca Tancer Verboten, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je analiziran pravni vidik ureditve delovnega časa visokošolskih učiteljev. Podrobno so prikazane posebnosti, vezane na ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, in možnosti uporabe pravice do odklopa, ki je specifična za visoko šolstvo ter vezana na delovne obveznosti visokošolskih učiteljev. Obravnavani so trije sklopi: normativna ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, posebnosti pri določanju njihovega delovnega časa in njihov položaj pri urejanju pravice do odklopa. Osnovna hipoteza v prispevku je, da je potrebno pri določanju delovnega časa in pravice do odklopa to ustrezno normativno urediti na način, da so upoštevane posebnosti položaja visokošolskih učiteljev, ki imajo sklenjeno pogodbeno razmerje z avtonomno inštitucijo – univerzo.
Ključne besede: visokošolski učitelji, delovna razmerja, pogodbe o delu, delovni čas, pravica do odklopa, avtonomija univerze
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slovenščina kot učni jezik na slovenskih univerzahMarko Jesenšek, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek prinaša razmislek o statusu slovenskega jezika kot učnega jezika na naših državnih univerzah; gre za prizadevanja slovenske rektorske konference, da naj bi se uvedel tuji jezik (angleščina) kot učni jezik oz. da bi se učni jezik na naših univerzah določal v statutih posameznih univerz. Premislek o jezikovnem odpadništvu dela slovenske univerzitetne elite, sklicevanje na tuje študente in napačno razumljena internacionalizacija ter odprtost naših predavanj, skupni evropski univerzitetni prostor, bolonja, želja, da je čim več predavanj v angleščini na eni strani, na drugi pa samobitnost slovenskega jezika, ki je po ustavi uradni/državni/prvi in za večino tudi materni jezik v RS; nasprotja med Predlogom Zakona o visokem šolstvu in določili v Resoluciji in Zakonu o slovenskem jeziku; vprašanja in izzivi, ki jih za slovenski jezik kot učni jezik in jezik znanosti postavljajo taka (na videz) izključujoča se nasprotja.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenske univerze, internacionalizacija, Slovenian language, language of instruction, Slovene universities, internationalisation
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 6
Celotno besedilo (486,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru - prvih deset letIvan Krajnc, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru leta 2003 in začetek pedagoškega procesa v študijskem letu 2004/2005 sta tisti pomembni točki v razvoju visokega šolstva in rasti lokalne bolnišnice, ki predstavljata pomembno pridobitev za mariborsko univerzo, zdravstvo, mesto in tudi državo Slovenijo. V letu, ko Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru praznuje deseto obletnico delovanja, in v letu, ko mesto Maribor beleži 850-letnico prve pisne omembe (1164, Castrum Marburch), dobiva jubilej pridih novega mejnika. V desetih letih je Medicinska fakulteta prehodila pot do sodobnega, evropsko primerljivega univerzitetnega študija, se soočila z bolonjsko prenovo in si s preselitvijo v novogradnjo v neposredni bližini temeljne učne baze - današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Maribor - zagotovila podstat za nadaljnji razvoj, zlasti pa za razmah temeljne raziskovalne dejavnosti. Zgovoren je podatek, da je na fakulteti uspešno zaključilo študij več kot 250 zdravnikov, ki v času izjemno težkih družbenih in ekonomskih razmer vse pogosteje iščejo svojo priložnost za delo in strokovni razvoj v tujini, a bi jih doma še kako potrebovali, saj je bil eden od pomembnih razlogov za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji prav izrazito pomanjkanje zdravnikov. Fakulteta je s podiplomskim študijskim programom Biomedicinska tehnologija ponudila tudi sodoben doktorski študij, ki ambicioznim, novih znanj željnim omogoča udejanjanje številnih idej, vse z namenom, da bi omogočili, kar se da kakovostno zdravstveno oskrbo. Več kot štirideset doktorjev znanosti že uresničuje svoje ideje, številni med njimi so se že habilitirali in so naši cenjeni učitelji, ki sledijo svojim predhodnikom. Pred fakulteto so številni izzivi - deset let je za tovrstno ustanovo kratko obdobje, a prerez dosedanjih dosežkov, ki smo jih številni avtorji zbrali v monografiji, katere izid pričakujemo ob prazniku fakultete, vendarle nakazuje tudi nove smeri razvoja. Odličnost na vseh ravneh je tista, ki nas mora delati drugačne, konkurenčne fakultetam z dolgoletno tradicijo, ostati moramo tako s programom kot pedagoškimi pristopi in opremo vedno korak pred drugimi. In pomembno se moramo odpreti v svet. Naloge za novo desetletje ali morda več njih?
Ključne besede: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, ustanovitev, desetletnica delovanja, nadaljnji načrti
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 5
Celotno besedilo (258,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
7. |
8. Digitalizacija zaključnih del Univerze v Mariboru : diplomsko deloPeter Vezjak, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V prvem delu na kratko opredelimo raziskovalni problem, zapišemo raziskovalna vprašanja in definiramo teoretične koncepte. Najprej ob zaključku študija študentje oddajo zaključno delo v referat v tiskani obliki. Ta dela obdelajo in shranijo v knjižnici. Z leti se je v visokošolskih fakultetnih knjižnicah pojavila prostorska stiska. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije se po svetu in tudi pri nas pojavi ideja o digitalizaciji gradiva. Na Univerzi v Mariboru se pojavi repozitorij DKUM, kamor študentje oddajajo zaključna dela v elektronski obliki. Za potrebe diplomskega dela smo oblikovali anketni vprašalnik. Z njegovo pomočjo smo skušali raziskati in opisati, kako se je zaradi DKUM-a spremenil postopek oddaje zaključnih del na UM. Ugotavljamo, da so na Univerzi v Mariboru uspešno prešli s samo tiskane na elektronsko obliko oddaje zaključnih del. Skrajšali in poenotili so postopek oddaje zaključnih del. Omogočili so dostop do polnih besedil na daljavo. Digitalizacija je omogočila shranjevanje velikih količin podatkov na enem mestu in posledično odpravila problem prostorske stiske. Zaznali smo, da Izposoja tiskanih zaključnih del pada, medtem ko število vpogledov v polna besedila zaključnih del narašča.
Ključne besede: zaključna dela, digitalizacija, Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,35 MB) |
9. Sodelovanje računovodskih servisov z Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor: primer praktičnega usposabljanjaKatja Kesner, 2022, magistrsko delo Opis: Obvezen sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju, katerega namen je, da se študent konkretno seznani s svojim bodočim strokovnim delom v praksi in hkrati poglablja in dopolnjuje študijske vsebine. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru (v nadaljevanju EPF) ne obstaja baza podjetij, ki bi s fakulteto dolgoročno sodelovala za namene praktičnega usposabljanja (v nadaljevanju PrU) študentov in se v sklopu le tega udeleževala srečanj na fakulteti v obliki izobraževanj za mentorje, diskusij o zaznanih pomanjkljivostih v znanju študentov med PrU ali med samim izvajanjem PrU študentov ter vsega ostalega, kar bi pripomoglo k izboljšanju kompetenc študentov, ki predstavljajo bodoči zaposlitveni kader. V magistrskem delu smo proučevali raven zanimanja računovodskih servisov v Mariboru za dolgoročno sodelovanje z EPF s ciljem, da bi vzpostavili informacijsko bazo podjetij, ki bi študentom študijske usmeritve »Računovodstvo in davščine« olajšala izbiro računovodskega servisa za pridobitev najboljših možnih praktičnih izkušenj za kasnejše opravljanje poklicne dejavnosti. 40 % računovodskih servisov v Mariboru je izrazilo zanimanje za dolgoročno sodelovanje z EPF za namene PrU študentov. 76 % teh računovodskih servisov bi se bilo pripravljenih udeleževati rednih letnih srečanj v obliki izobraževanj za mentorje na temo o morebitnih pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja kakovosti PrU. 94 % sodelujočih v raziskavi je kot ključne motivacijske dejavnike za sprejetje študenta na PrU izpostavilo usposabljanje strokovnega kadra, prenos znanja in razvoj stroke. Med glavnimi mentorskimi znanji (znanja, spretnosti in veščine, ki jih mentorji potrebujejo za PrU študentov) (Ramsarghey, 2020, str. 233) je 93 % sodelujočih v raziskavi izpostavilo splošno razgledanost in delovne izkušnje, 95 % pa dobre komunikacijske sposobnosti. Za kakovostno sodelovanje med študentom in mentorjem je bistvenega pomena vnaprej opredeljen in usklajen načrt PrU (88 %), 95 % vprašanih pa je to zadevno izpostavilo pomen povratne informacije mentorja študentu o zadovoljstvu z njegovim delom.
Ključne besede: Računovodstvo, računovodski servisi, mentorstvo, praktično usposabljanje, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,92 MB) |
10. Strategija Univerze v Mariboru 2021-20302021 Opis: Strategija Univerze v Mariboru v svojih ciljih zasleduje vključujoč, inovativen in povezan visokošolski prostor, ki bo usposabljal aktivne, kritične in odgovorne državljane, zagotavljal kakovost izobraževanja in raziskovanja, akademsko intergriteto in skrbel za trajnostni razvoj družbe. Poudarja pomen svobode raziskovanja in institucionalne avtonomije, razvoj vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelene infrastrukture. S tem sledi usmeritvam Rimskega ministrskega komunikeja 2020 o razvoj visokega šolstva v Evropi, načelom Magna Charta Universitatum 2020 in nacionalnim strateškim dokumentom s področja visokega šolstva.
Ključne besede: organizacija in povezljivost univerze, izobraževalna dejavnost, znanstvena in umetniška dejavnost, spodbudno delovno okolje, študenti, internacionalizacija, razvoj skozi sistem kakovosti, vpetost univerze v okolje, prostorski razvoj univerze, informacijska podpora, dejavnosti univerze
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 41
 Povezava na datoteko |
