| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje računovodskih servisov z Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor: primer praktičnega usposabljanja
Katja Kesner, 2022, magistrsko delo

Opis: Obvezen sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju, katerega namen je, da se študent konkretno seznani s svojim bodočim strokovnim delom v praksi in hkrati poglablja in dopolnjuje študijske vsebine. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru (v nadaljevanju EPF) ne obstaja baza podjetij, ki bi s fakulteto dolgoročno sodelovala za namene praktičnega usposabljanja (v nadaljevanju PrU) študentov in se v sklopu le tega udeleževala srečanj na fakulteti v obliki izobraževanj za mentorje, diskusij o zaznanih pomanjkljivostih v znanju študentov med PrU ali med samim izvajanjem PrU študentov ter vsega ostalega, kar bi pripomoglo k izboljšanju kompetenc študentov, ki predstavljajo bodoči zaposlitveni kader. V magistrskem delu smo proučevali raven zanimanja računovodskih servisov v Mariboru za dolgoročno sodelovanje z EPF s ciljem, da bi vzpostavili informacijsko bazo podjetij, ki bi študentom študijske usmeritve »Računovodstvo in davščine« olajšala izbiro računovodskega servisa za pridobitev najboljših možnih praktičnih izkušenj za kasnejše opravljanje poklicne dejavnosti. 40 % računovodskih servisov v Mariboru je izrazilo zanimanje za dolgoročno sodelovanje z EPF za namene PrU študentov. 76 % teh računovodskih servisov bi se bilo pripravljenih udeleževati rednih letnih srečanj v obliki izobraževanj za mentorje na temo o morebitnih pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja kakovosti PrU. 94 % sodelujočih v raziskavi je kot ključne motivacijske dejavnike za sprejetje študenta na PrU izpostavilo usposabljanje strokovnega kadra, prenos znanja in razvoj stroke. Med glavnimi mentorskimi znanji (znanja, spretnosti in veščine, ki jih mentorji potrebujejo za PrU študentov) (Ramsarghey, 2020, str. 233) je 93 % sodelujočih v raziskavi izpostavilo splošno razgledanost in delovne izkušnje, 95 % pa dobre komunikacijske sposobnosti. Za kakovostno sodelovanje med študentom in mentorjem je bistvenega pomena vnaprej opredeljen in usklajen načrt PrU (88 %), 95 % vprašanih pa je to zadevno izpostavilo pomen povratne informacije mentorja študentu o zadovoljstvu z njegovim delom.
Ključne besede: Računovodstvo, računovodski servisi, mentorstvo, praktično usposabljanje, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2022; Ogledov: 128; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Strategija Univerze v Mariboru 2021-2030
2021

Opis: Strategija Univerze v Mariboru v svojih ciljih zasleduje vključujoč, inovativen in povezan visokošolski prostor, ki bo usposabljal aktivne, kritične in odgovorne državljane, zagotavljal kakovost izobraževanja in raziskovanja, akademsko intergriteto in skrbel za trajnostni razvoj družbe. Poudarja pomen svobode raziskovanja in institucionalne avtonomije, razvoj vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelene infrastrukture. S tem sledi usmeritvam Rimskega ministrskega komunikeja 2020 o razvoj visokega šolstva v Evropi, načelom Magna Charta Universitatum 2020 in nacionalnim strateškim dokumentom s področja visokega šolstva.
Ključne besede: organizacija in povezljivost univerze, izobraževalna dejavnost, znanstvena in umetniška dejavnost, spodbudno delovno okolje, študenti, internacionalizacija, razvoj skozi sistem kakovosti, vpetost univerze v okolje, prostorski razvoj univerze, informacijska podpora, dejavnosti univerze
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 319; Prenosov: 25
URL Povezava na datoteko

3.
Naveza ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s ponudbo športnega turizma in rekreacije v destenaciji maribor - pohorje
Jaka Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem najpogosteje povezujemo s potovanji, kulturo in drugimi spremljajočimi dejavnostmi. S kombinacijo turizma in športa se razvija ena najhitreje rastočih zvrsti turizma – športni turizem. Ta se osredotoča na doživljanje športne ponudbe v destinaciji. V raziskavi smo se osredotočili na ponudbo športno-rekreativnega turizma v Mariboru in okolici, opredelili njegovo vlogo in s predlogi skušali povezati športni turizem in Botanični vrt Univerze v Mariboru ter privabiti potencialne turiste. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je s pomočjo športno-rekreativnega turizma, s pomočjo športnih ustanov in prireditev mogoče tržiti Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Ključne besede: športni turizem, destinacija, športna ponudba, Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 457; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (609,26 KB)

4.
Vanekovo stoletje : ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja
2019, znanstvena monografija

Opis: Monografija, ki jo sestavlja petintrideset znanstvenih in strokovnih prispevkov, je bila izdana ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja in je v bistvu tretji tako imenovani Vanekov zbornik. V prvem delu so spominski prispevki, ki osvetljujejo življenje in različna področja delovanja treh pomembnih, med seboj povezanih Prekmurcev: Vaneka Šiftarja, njegovega sopotnika Antona Vratuše in lani umrlega Franca Kuzmiča. V drugi del so uvrščeni strokovni in znanstveni prispevki, tematsko v širšem smislu povezani s Prekmurjem in/ali z delom Vaneka Šiftarja in Antona Vratuše. V tretjem delu so zbrani znanstveni prispevki, ki posegajo na različna raziskovalna področja Vaneka Šiftarja, pa tudi Vratuše in Kuzmiča, vse od prava (tako ustavnega kot delovnega), zgodovine, jezikoslovja do človekovih pravic, domoljubja, družbene odgovornosti in humanistike v najširšem smislu.
Ključne besede: Vanek Šiftar, Anton Vratuša, Franc Kuzmič, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Prekmurje, pravo, romologija, zgodovina, družbena odgovornost, človekove pravice, humanistika
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 537; Prenosov: 21
URL Povezava na datoteko

5.
Povezovanje dobropočutne ponudbe destinacije maribor - pohorje s programi botaničnega vrta univerze v mariboru
Urška Bezjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Zdravje je pomembna vrednota vsakega človeka, vendar o njem običajno razmišljamo šele takrat, ko zbolimo. Da bi to preprečili, moramo za dobro počutje poskrbeti prej, oziroma preventivno. Vsak dan lahko svoje počutje izboljšamo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo, sprostitvijo in obvladovanjem stresa. Zavedati se moramo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. Danes lahko počutje izboljšamo tudi z dobropočutno ponudbo, ki jo lahko pogosto najdemo v zasebnih centrih, zdraviliščih in hotelih. V diplomski nalogi opišemo wellness ponudbo hotelov, ki se nahajajo v destinaciji Maribor-Pohorje in predstavimo predloge, kako to ponudbo povezati z botaničnega vrta univerze v Mariboru, ki s svojo zasnovo in naravo lahko izboljša počutje obiskovalca. V diplomski nalogi raziskujemo osnovne pojme, povezane z zdravjem in dobrim počutjem. Predstavimo ponudbo botaničnega vrta univerze v mariboru in drugih botaničnih vrtov. Ugotovitve povzemamo v sklepnem delu, prav tako v sklepu preverimo osnovne trditve, ki smo jih zapisali uvodoma.
Ključne besede: dobropočutje, dobropočutna ponudba, zdravje, destinacija Maribor-Pohorje, Botanični vrt Univerze v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 30.10.2019; Ogledov: 753; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (931,67 KB)

6.
Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v Mariboru
Tilen Selič, 2018, diplomsko delo

Opis: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije. V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke. V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom. V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala. Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Ključne besede: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1201; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (844,77 KB)

7.
Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerzi
Elizabeta Zirnstein, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Ključne besede: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 609; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (216,34 KB)

8.
Prispevek h kritiki neoliberalnega prežemanja slovenskih javnih univerz
Barbara Zagorc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s sodobnimi procesi na univerzi, ki označujejo neoliberalno dobo kapitalističnega produkcijskega načina. Dva obsežnejša razdelka, ki ustrezata dvema temeljnima dejavnostma univerz, sta usmerjena v pojasnitev, v kakšnih razmerah in kako poteka neoliberalno prežemanje (slovenskih javnih) univerz. Pri tem se v teoretskem delu v pretežni meri opreta na teorijo K. Marxa in M. Foucaulta, medtem ko empirični del v analizo zajame vire, ki odražajo izoblikovane smernice in delovanja slovenskih javnih univerz. Ugotovitve kažejo, da slovenske javne univerze kot znanstvenoraziskovalne institucije – pod gonilno silo slovenske države – postajajo mesto produkcije inovacij in da se kot izobraževalne institucije preobražajo v mesto sistematične produkcije podjetnega subjekta, pri čemer se bistveno ne odmikajo od splošnih teženj v svetu.
Ključne besede: neoliberalizem, univerze, država, inovacije, podjetni subjekt, kapitalizem, vladnost
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1083; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
O vlogi slovenščine kot jeziku znanosti : (prispevek k diskusiji)
Silvija Borovnik, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Opis: Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, raba jezika, jezikovni vplivi, angleščina, tuji jeziki, jezikovni vplivi, univerze
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1088; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (316,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Evalvacija stališč do Študentske delovne brigade, največjega prostovoljnega projekta Študentske organizacije Univerze v Mariboru
Andreja Domajnko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opredelili pomembne termine, kot so prostovoljstvo, prostovoljec in organizirano prostovoljstvo, predstavili glavne motive prostovoljnega udejstvovanja mladih, na kratko preleteli zgodovino razvoja prostovoljstva v Sloveniji, predstavili prostovoljno množično delo in večje organizirane skupine mladih prostovoljcev oziroma mladinske delovne brigade in akcije, ki so bile aktualne po 2. svetovni vojni, ter s tem predstavili pomen brigadirstva, ki se v podobni različici pojavlja še danes. Nato smo predstavili Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, organizacijo, ki se že vrsto let ukvarja s prostovoljstvom in organiziranjem različnih prostovoljnih projektov. Temu sledi predstavitev njenega največjega prostovoljnega projekta, Študentske delovne brigade, ki ga v nalogi vrednotimo. Poglavje je namenjeno predstavitvi projekta, namena, ciljev, poslanstva, poteka organiziranja in izvedbe projekta. Prav tako poglavje vključuje zgodovinski pregled vseh organiziranih študentskih delovnih brigad in predstavitev pomembnih dosežkov projekta. Empirični del je namenjen preučitvi in ovrednotenju mnenj, stališč in videnj deležnikov naše raziskave, ki je kvalitativne narave, saj smo za metodo uporabili standardiziran intervju. Izvedli smo 15 intervjujev s predstavniki občin in domačini, ki so sodelovali pri izvedbi projekta Študentska delovna brigada, in sicer smo za vsako leto in kraj, v katerem je bila organizirana brigada, kontaktirali eno osebo in z njo izvedli intervju. Na podlagi pridobljenih mnenj, stališč in videnj smo preverjali 9 hipotez. Rezultati so pokazali, da imajo naši intervjuvanci pozitivno mnenje o projektu, izrazili so zadovoljstvo z opravljenim delom udeležencev in organizatorja projekta, prepoznali pozitivne učinke projekta na posameznika in lokalno skupnost in niso navedli sprememb, ki bi po njihovem mnenju bile bistvene in potrebne v okviru projekta, kar vidimo kot razloge za upravičenje izvajanja samega projekta tudi v prihodnje. Prav tako so intervjuvanci v okviru projekta prepoznali podobne vrednote, ki jih kot cilje projekta opredeljujejo tudi organizatorji, kar nakazuje na to, da se poslanstvo projekta uresničuje.
Ključne besede: Študentska delovna brigada, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, prostovoljstvo, mladinske delovne brigade, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 989; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici