1. Univerzalni temeljni dohodek v praksiLara Sitar, 2023, diplomsko delo Opis: »The Answer is Blowing in the Wind.« Ti slavni verzi iz pesmi Boba Dylana pravzaprav vsebujejo izjavo, ki je osrednjega pomena za prizadevanja v zvezi z uvedbo UTD. Rešitev obstoječih težav je že v zraku, lahko jo vidimo vsi in lahko se tudi že uporabi.
Mnogo ljudi se dandanes iz meseca v mesec bori za preživetje. Čeprav država nudi podporo v obliki socialnih pomoči, te še vedno ne zadoščajo povsem za posameznikovo osnovno preživetje. Spreminjajo se tudi potrebe po delovni sili, veliko poklicev je postalo stvar preteklosti. Gibljemo se v začaranem krogu, brez novih rešitev ter brez novih idej. Mnogi politiki vidijo rešitev težav v reformiranju socialne ureditve. Mogoče pa je prav UTD tista ključna rešitev, ki jo vsi tako nestrpno čakamo. V Sloveniji je bilo govora o UTD predvsem v času krize covida-19. V tem času je država svojim prebivalcem nudila pomoč v različnih oblikah. Za nekatere lahko rečemo, da so se kar približale UTD.
V diplomski nalogi je UTD predstavljen ne samo z vidika socialne in ekonomske vzdržnosti oziroma upravičenosti, ampak tudi z vidika različnih svetovnonazorskih pogledov na to tematiko. To so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na to, kakšen je odnos družbe in politike do tega vprašanja in v kolikšni meri se pojavlja v resnih razmišljanjih vladajočih struktur ter ne nazadnje tudi v uvajanju pilotnih projektov in različnih oblik socialnih transferjev, od katerih nekateri delno ustrezajo sami definiciji UTD.
V teoretičnem delu diplomske naloge bomo najprej podali definicijo univerzalnega temeljnega dohodka in njegov osnovni namen ter cilje. Na kratko bomo predstavili tudi njegov zgodovinski potek ter opisali njegove različice. S pomočjo stališč strokovnjakov bomo argumentirali njegove prednosti in slabosti. V nadaljevanju pa bomo predstavili še pilotne projekte uvedbe UTD, ki so potekali ali še potekajo v različnih državah. Osredotočili se bomo na štiri od njih, ki jih bomo primerjalno analizirali po izbranih kriterijih.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, pilotni projekt, brezpogojnost, socialni sistem, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Univerzalni temeljni dohodekLuka Fajfar, Sabina Taškar Beloglavec, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oz. praga revščine ne glede na njegov socialni status in ne glede na to, ali je zaposlen ali nezaposlen. Ob teh korenitih spremembah je UTD velikokrat tema, ki vzbuja polemike, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun potencialnih posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, krize, finančna kriza, gospodarske krize, trg dela
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 0 |
3. Univerzalni temeljni dohodek kot ukrep v Covid-19 kriziJasmina Poredoš, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu najprej opredelimo, kaj sploh je UTD ter katere oblike poznamo: izvorna oziroma nepogojena oblika, selektivna, pogojna, kategorična, parcialna, neindividiualna, kontributivna, netrajna in segmentirana oblika. Nato poiščemo argumente za in proti UTD. Največja prednost UTD, je da vsak dobi vsak mesec določen znesek denarja; glavna slabost je, da večina posameznikov več ne bi bila delovno aktivna, še posebej ženske.
Svet je prišel v novo preizkušnjo, in sicer v COVID-19 pandemijo, ki je zelo prizadela gospodarstvo vsake države na svetu. Komaj sedaj je več govora o UTD kot ukrepu za zajezitev COVID-19 pandemije. UTD v obliki mesečne pomoči trgovinam s tekstilom, obutvijo, restavracijam in gostilnam pomaga preživeti iz meseca v mesec. Tudi različne mednarodne in nadnacionalne institucije so izdale razne ukrepe v obliki denarnih pomoči za pomoč Evropski Uniji.
Slovenija je svojemu gospodarstvu v času COVID-19 pandemije pomagala v obliki različnih denarnih pomoči, kot so na primer turistični boni, pri katerih vsak posameznik dobi določeno vsoto denarja, ki jo lahko zapravi za turistične namene. Tudi Hrvaška, Avstrija in Nemčija so zelo pomagale svojemu gospodarstvu, in sicer v obliki denarne pomoči. Prav tako so vse primerjalne države (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška) pomagale družinam, študentom, podjetjem in upokojencem, večinoma v obliki denarne pomoči.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, COVID-19, pandemija, ukrepi, kriza
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Kakšen vpliv ima univerzalni temeljni dohodek na gospodarstvo, potrošnjo in na delovno motivacijo prebivalstva?Maja Žnuderl, 2021, magistrsko delo Opis: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali.
V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD.
Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD.
Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1146; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,50 MB) |
5. UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK KOT SISTEMSKA REŠITEV RAZMER NA TRGU DELASebastijan Lukovnjak, 2016, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu smo priča mnogim tehnološkim, gospodarskim, ekološkim in demografskim spremembam. Vse od nastanka moderne države pa do danes se je razvijal tudi kapitalistični sistem proizvodnje, se znova in znova racionaliziral ter z uvajanjem tehnoloških novosti vplival na trg dela in v veliki meri tudi na vsakdanje življenje ljudi in družbe. Situacija ob gospodarski krizi nam je razkrila, da v bistvu ne gre zgolj za finančno krizo, temveč za mnogo širšo in resnejšo krizo kapitalizma, ki bo zahtevala širše spremembe sistema ter ponovni premislek o vrednotah sveta. Zdi se, da (socialna) država nekako ne zna (ali ne zmore) ponuditi neke dolgoročne rešitve, zato prihaja v družbi do nenehnih sprememb in s tem povezanih tveganj, zato nemški sociolog Ulrich Beck tako družbo označi za "družbo tveganja". Učinkovitost zdajšnjih družbenih in ekonomskih sistemov se tako v času globalne in tudi lokalne krize vse pogosteje postavlja pod vprašaj. Ob premislekih za sprejemljivejši družbeni sistem se skozi različne pobude in predloge pojavlja ideja univerzalnega temeljnega dohodka (krajše: UTD), ki se prikazuje kot ena izmed možnih rešitev za nov, pravičnejši in predvsem učinkovitejši (re)distributivni model. Ta je nujno potreben za reorganizacijo socialne države na prehodu iz moderne v postmoderno družbo. Predlog za uvedbo UTD-ja je možen izhod iz strukturne brezposelnosti, ponuja enotno (materialno) izhodišče vsem prejemnikom in je možen model za zmanjševanje revščine, poleg tega pa posamezniku omogoča možnost uresničitve lastnega potenciala in s tem boljše družbe.
Ključne besede: kapitalizem, trg dela, kriza družbenega sistema, "družba tveganja", univerzalni temeljni dohodek
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1716; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,47 MB) |
6. |
7. UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEKLuka Fajfar, 2013, diplomsko delo Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oziroma praga revščine, ne glede na njegov socialni status in ne glede na to ali zaposlen ali nezaposlen. UTD bi pravičneje prerazporedil sredstva med državljani, aktivneje bi se soočil z revščino in njeno problematiko ter pripomogel k izboljšanju gospodarske aktivnosti z različnimi ukrepi kot je na primer spodbujanje podjetništva in fleksibilnejša delovna mesta. UTD predstavlja enostavnejše vodenje izplačil ter s tem nižje stroške predvsem na račun manj birokracije. Ob teh novostih, je UTD velikokrat tema polemik, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive. Ti menijo, da UTD krši načelo vzajemnosti, torej, da dohodek prejemajo tudi tisti, ki družbi ne prispevajo ničesar in se koristijo na račun države. V tem diplomskem seminarju smo dokazali smotrnost uvedbe sistema UTD, kajti rezultati so pokazali, da le ta prinaša proračunski prihranek, hkrati pa povečuje socialno okolje in osebno rast posameznika.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, pravičnost, revščina, načelo vzajemnosti, trg dela, socialna politika
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 4840; Prenosov: 853
Celotno besedilo (421,60 KB) |
8. KONCEPT UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DOHODKA V TRŽNEM GOSPODARSTVULeon Ritovšek, 2012, diplomsko delo Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) predstavlja prenovo socialne države. Vsem upravičencem nepogojno prinaša materialno osnovo za življenje. UTD je pomemben člen pri prilagoditvi na različne spremembe, ki jih prinaša informacijska družba. UTD bi poenostavil obstoječ sistem socialne države.
V okviru argumentacije UTD je bil naš namen razčistiti določena vprašanja, ki jih poraja tržno gospodarstvo. Prvo večje vprašanje je samoumevna gospodarska rast. Ta povzroča nepopravljive družbene in ekološke posledice, zato je nujno preoblikovanje obstoječega ekonomskega razvoja. Naslednje vprašanje je analiza pojma dela, pri kateri smo ugotovili, da delo ni enopomenska beseda. Podobno je s pojmom brezdelja, ki ga ne moremo stereotipno označiti kot družbeno škodljivega. Nakazali smo različne trende, ki vplivajo na brezposelnost. UTD ljudi ne stigmatizira in nanje ne vrši psihičnega pritiska, s tem pa ugodno vpliva na njihov razvoj in ustvarjalnost. Po drugi strani pa se pojavlja nevarnost, da bi UTD povzročil neaktivnost ljudi, izogibanje družbeno koristnemu delu in marginalizacijo ranljivih družbenih skupin.
Upoštevajoč izračune za Slovenijo se lahko sklepa, da je UTD v tej državi za leto 2008 finančno izvedljiv. Glede na ekonomsko razvitost in statistične podatke bi Slovenija lahko postala ena prvih držav, ki bi uvedla UTD za vse prebivalce. Sistem UTD v Sloveniji je po omenjenem izračunu od sedanjega sistema javnofinančno ugodnejši.
Ključne besede: tržno gospodarstvo, univerzalni temeljni dohodek, gospodarska rast, okolje, delo, odgovornost, brezdelje, brezposelnost, neenakost, revščina, UTD v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 2176; Prenosov: 295
Celotno besedilo (491,95 KB) |
