| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priročnik primerov pedagoške prakse poučevanja in učenja na univerzitetnem nivoju z osredotočenostjo na naravoslovno-matematična področja
Drago Bokal, Eva Klemenčič, Robert Repnik, 2022, priročnik

Opis: Priročnik primerov pedagoške prakse poučevanja in učenja na univerzitetnem nivoju z osredotočenostjo na naravoslovno-matematična področja je namenjen vsem visokošolskim učiteljem in sodelavcem, ki želijo v svoj pedagoški proces vpeljati preverjene pedagoške prakse z namenom izboljšati študijski uspeh in opolnomočiti študente z ustreznimi kompetencami za njihovo nadaljnjo karierno pot. V priročniku predstavimo proces usvajanja znanja od odkrivanja do uporabe skozi lestvico stopenj zrelosti tehnologij. Pri tem želimo poudariti omejenost virov kot so znanje, inteligenca, čustvena inteligenca, empatija, čas, pozornost, zaupanje in pomen njihovega optimalnega izkoriščanja. Skozi konkretne primere učinkovitih pedagoških praks želimo vzpodbuditi visokošolske učitelje in sodelavce, da v pedagoški proces vpeljejo sodobne metode učenja in jih kombinirajo s tradicionalnimi.
Ključne besede: univerzalni model procesa, tehnološka zrelost, učinkovite pedagoške prakse, naravoslovje, matematika
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 551; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Matematični modeli izrabe časa kot orodje za preučevanje antropologije časa : na študijskem programu 2. stopnje Izobraževalna matematika in Sociologija
Špela Tertinek, 2021, magistrsko delo

Opis: Srečevanje s problemom razporejanja časa je vedno bolj razširjeno, hkrati pa povsem osredotočeno na posameznika, zato moramo biti pozorni na različne vidike človekove izkušnje. V tem magistrskem delu predstavimo ključne teorije antropološkega časa in jih povežemo z matematičnimi modeli izrabe časa. V prvem delu predstavimo sociološki in antropološki pogled na čas ter vidike posameznih antropologov. Nato postavimo povezavo med antropologijo in teorijo umetne inteligence z univerzalnim modelom procesa ter prikažemo reševanje dileme protislovja humanističnih relativizmov. Ključna ugotovitev tega dela je, da imamo znotraj znanosti, ki naj bi imela enoten pogled na svet, tri različne poglede na čas -- fizikalni pogled, ki čas razume kot dimenzijo, ekonomski pogled, ki čas razume kot vir, dobrino in antropološko sociološki pogled, ki čas razume kot ontologijo. Nazadnje opredelimo matematične osnove in opišemo matematični model izrabe časa ter predstavimo rezultate simulacij modela. Ugotovili smo, da lahko teorije antropologije časa povežemo z matematičnimi modeli izrabe časa s pomočjo univerzalnega modela procesa. Za posameznika to pomeni, da lahko s pomočjo ustrezne subjektivne ontologije vpliva na svoje dojemanje časa, s pomočjo prilagajanja aktivnosti pa lahko vpliva tudi na svoje občutje pri doživljanju časa. Na nizkih stopnjah učljivosti ob tem prevladuje apatija na vseh ravneh strasti in vztrajnosti, z naraščajočo zmožnostjo učenja pa lahko opazujemo prehod v zanos, ki je psihološko optimalna izraba časa.
Ključne besede: Antropologija časa, Univerzalni model procesa, Modeli izrabe časa.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.89 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici