| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvajanje zdravstvenih storitev v Sloveniji
Dejan Mehle, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva v Sloveniji je zagotovljena na podlagi 51. člena Ustave RS. Zdravstvena dejavnost se izvaja kot javna služba v okviru mreže javne zdravstvene službe. Slednja je sestavljena na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Na primarni ravni jo je dolžna zagotoviti občina, na sekundarni in terciarni ravni pa država. Obveznosti javne službe v zdravstvu lahko opredelimo kot obveznost zagotavljati: univerzalne storitve, trajnost, kakovost, dostopnost in varstvo pacientovih pravic. Univerzalnost storitev v zdravstvu je tesno povezana z obsegom zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Trajnost predstavlja obveznost izvajalca javne službe, da opravlja zdravstveno dejavnost trajno in nepretrgano. Kakovost v zdravstvu definiramo kot eno izmed ravni, ki pomagajo pri ocenjevanju uspešnosti sistema zdravstvenega varstva. Dostopnost pomeni obveznost izvajalca zdravstvene javne službe, da omogoči uživanje zdravstvenih storitev vsem po dostopni ceni. Varstvo pacientovih pravic določa pravice in obveznosti pacienta ter njegovo pravno varstvo v primeru spora.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, obvezno zdravstveno zavarovanje, javne službe, univerzalna storitev, trajnost, kakovost, dostopnost, varstvo pacientovih pravic
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 1145; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
REGULACIJA POŠTNEGA SEKTORJA V EU IN DOPUSTNOST DRŽAVNE POMOČI PO PRAVU EU
Peter Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: Poštni sektor v EU je bil v zadnjih dvajsetih letih predmet obsežnih regulativnih sprememb. S postopnim in kontroliranim odpiranjem prej zaprtega (monopolnega) trga poštnih storitev konkurenci, sta se uresničevala glavna cilja poštne politike EU, in sicer vzpostavitev notranjega trga poštnih storitev in zagotavljanje visoko kakovostne univerzalne poštne storitve. Zasledovani cilji na področju poštnih storitev so jasno razvidni iz Direktive o poštnih storitvah in njenih dveh dopolnitev, ki tvorijo regulativni okvir poštnih storitev v EU. Poštne storitve so izjemnega pomena in imajo daljnosežne ekonomske in socialne učinke, zato njihova ureditev ni ostala zgolj na nivoju evropskega, nadnacionalnega koncepta storitev splošnega gospodarskega pomena. S posebno sektorsko regulacijo, ki se dotika elementov, kot so univerzalnost poštne storitve, kontinuiteta zagotavljanja storitev, kvaliteta in dostopna cena storitev, varnost uporabnikov, dostop do poštnega omrežja, kar je odraz skupnih vrednot in ciljev EU, so bili postavljeni temelji univerzalne storitve v poštnem sektorju. Nadnacionalni koncept univerzalne storitve je bistven del procesa tržne liberalizacije poštnega sektorja, ki je z odpravo pravnih in dejanskih ovir uvedel konkurenco na prej zaprte (monopolne) trge poštnih storitev. Zgolj proces liberalizacije prej zaprtega (monopolnega) trga poštnih storitev, v smislu odprave izključnih in posebnih pravic, ki so ustvarjale monopol, ne bi dal želenih učinkov, zato še zmeraj obstoji potreba po nadaljnji (novi) regulaciji oziroma intervenciji države v poštni sektor. Z obsežnimi sistemskimi spremembami, ki smo jim priča v poštnem sektorju, so povezana številna kompleksna ekonomska vprašanja, ki se nanašajo na uvedbo in varstvo konkurence, in socialna vprašanja, ki se nanašajo na zagotavljanje kvalitetnih poštnih storitev pod dostopnimi pogoji, vsem uporabnikom, ne glede na njihov geografski položaj. Za uresničevanje cilje poštne politike EU so ključna splošna pravila konkurenčnega prava EU in posebna sektorska regulacija. Pri tem gre za komplementaren (dopolnjujoč si) odnos. Zaenkrat ni pričakovati, da bi splošna pravila konkurenčnega prava EU v celoti lahko nadomestila in posledično odpravila potrebo po obstoju posebne sektorske regulacije. S procesom liberalizacije trga poštnih storitve je neločljivo povezana tudi spremenjena vloga države. Če smo državi v preteklosti lahko pripisali vlogo »lastnika«, ko je praviloma sama skrbela za zagotavljanje in izvajanje poštnih storitev, ji danes lahko pripišemo vlogo »regulatorja«. Vloga države danes je bistveno bolj kompleksna, tudi odgovorna, saj mora v procesih prepletanja številnih politik, ekonomskih in socialnih vprašanj, najti najprimernejše ravnovesje za izpolnjevanje, ne toliko svojih ciljev, ampak ciljev poštne politike EU. Izjemnega pomena pri tem so tudi novo ustanovljeni nacionalni regulativni organi, ki so zadolženi za dosledno izvajanje sektorske regulacije, država pa jim mora zagotavljati ustrezne pogoje za njihovo strokovno in neodvisno delovanje. Z dokončno odpravo izključnih in posebnih pravic, ki so dolgo časa dajale podlago monopolom in bile glavni vir financiranja izvajanja poštnih storitev, se postavlja kompleksno vprašanje nadomestnega (alternativnega) načina financiranja izvajanja univerzalne poštne storitve. Izvajanje univerzalne storitve lahko izvajalcem povzroča neupravičeno finančno breme in stroške, ki jih ne bi imeli, v kolikor teh storitev ne bi izvajali. Izvajanje univerzalne storitve je v javnem interesu, zato mora država, ob izpolnjevanju pogojev primarne zakonodaje EU, kot tudi posebne sektorske zakonodaje, zagotoviti ustrezna nadomestila (državno pomoč). Pomembno vlogo pri ugotavljanju skladnosti državnih pomoči z notranjim trgom in pravom EU ima Evropska Komisija.
Ključne besede: poštni sektor, liberalizacija, regulacija, univerzalna storitev, storitve splošnega gospodarskega pomena, poštna direktiva, konkurenčno pravo EU, državna pomoč.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1050; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

3.
POGODBENE POŠTE IN NJIHOVA VLOGA PRI OPTIMIRANJU POŠTNEGA OMREŽJA
Katarina Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pošta Slovenije se v zadnjih letih podobno kot drugi nacionalni izvajalci poštnih storitev v Evropi srečuje s pomembnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Klasične, predvsem pisemske poštne storitve, ki jih izvajajo nacionalni izvajalci poštnih storitev, padajo, hkrati pa raste trg paketnih storitev. Spremembe so predvsem posledica porasta elektronskega komuniciranja in s tem spremenjenih navad uporabnikov poštnih storitev ter popolne liberalizacije trga poštnih storitev. Trg pisemskih pošiljk v Evropi še vedno v glavnem obvladujejo nacionalni izvajalci poštnih storitev, večja konkurenca pa je na trgu paketnih in ekspresnih pošiljk. Na spremembe se nacionalni izvajalci poštnih storitev odzivajo z novimi in s spremenjenimi storitvami, na drugi strani pa z različnimi ukrepi na področju učinkovitosti poslovanja. Pri tem morajo upoštevati tudi temeljni cilj evropske poštne politike, ki je v zagotavljanju izvajanja učinkovite, zanesljive in kakovostne univerzalne poštne storitve. Pošta Slovenije razpolaga z gosto mrežo kontaktnih točk oziroma pošt, kar uporabnikom poštnih storitev sicer zagotavlja veliko dostopnost do poštnih storitev, je pa njeno vzdrževanje za Pošto Slovenije zelo drago. Največji padec doživljajo ravno storitve, ki se v največji meri opravljajo na poštnih okencih, in sicer je na manjših poštah ta padec še nekoliko večji kot na večjih poštah. Hkrati Pošta Slovenije zagotavlja visoko kakovost izvajanja univerzalne poštne storitve ob eni najnižjih cen prenosa pošiljk korespondence v Evropi. Namen optimiranja poštnega omrežja je reorganizirati poštno mrežo s ciljem, da bo poslovala bolj učinkovito in se pri tem lažje prilagajala potrebam uporabnikov, ki prav tako spreminjajo svoje potrebe in navade. V zadnjih letih Pošta Slovenije izvaja prestukturiranje in optimiranje poštnega omrežja v Sloveniji predvsem s: • spremembami delovnih časov pošt, • preoblikovanjem pošt v pogodbene in premične ter z zapiranjem pošt, • celovito centralizacijo in reorganizacijo dostave. Manjše pošte ne dosegajo ekonomske pokritosti in upravičenosti delovanja, tako da je optimiranje poštnega omrežja nujno. Ugotavljamo, ali je preoblikovanje pošt v pogodbene pošte učinkovit in upravičen odgovor na dogajanje na trgu poštnih storitev. Pogodbena pošta pomeni, da se dejavnost pošte združi z osnovno dejavnostjo pogodbenega partnerja. Ta storitve opravlja v imenu in za račun Pošte Slovenije in Poštne banke Slovenije. Model pogodbene pošte v drugih državah ni nov in je že dalj časa uveljavljen v vrsti drugih držav. Z uveljavitvijo pogodbenih pošt se kakovost izvajanja univerzalne poštne storitve ne poslabša; pogosto je dostopnost zaradi daljših delovnih časov celo večja. Izkušnje do sedaj uvedenih pogodbenih pošt na splošno kažejo na zadovoljstvo uporabnikov poštnih storitev z izvajanjem storitev v tovrstni obliki kontaktne točke, hkrati pa zagotavljanje poštnih storitev v taki organizacijski obliki Pošta Slovenije izvaja z ekonomsko pokritostjo ali pa vsaj z manjšo izgubo.
Ključne besede: univerzalna poštna storitev, kontaktna točka, pogodbena pošta, trg poštnih storitev, poštno omrežje.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1236; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

4.
Skupna evropska politika na področju poštnih storitev in njen vpliv na trg poštnih storitev v Sloveniji
Vesna Trup, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj regulacije trga poštnih storitev v Sloveniji in Evropski uniji po letu 1997. Povzeta je vsebina treh Poštnih direktiv in njihov vpliv na spreminjanje slovenske zakonodaje s področja poštnih storitev. Prikazana je organiziranost urejanja poštnega sektorja v Evropski uniji in vloga Evropske komisije in Evropskega parlamenta pri oblikovanju enotne evropske politike na področju poštnih storitev. Posebej so obravnavani nekateri ukrepi za regulacijo in nadzor trga poštnih storitev, kot so zagotavljanje izvajanja univerzalne poštne storitve, določanje obsega univerzalne poštne storitve, možni načini financiranja, ukrepi za regulacijo cen, določanje standardov in merjenje kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, pogostost dostave in urejanje dostopa do poštnega omrežja. Vpliv regulacije poštnega sektorja na razvoj konkurence, cene pisemskih poštnih pošiljk in kakovost prenosa poštnih pošiljk je predstavljena v drugem delu naloge na nivoju Slovenije in za področje Evropske unije. Na osnovi opravljene analize dosedanjih ukrepov urejanja trga poštnih storitev v Sloveniji je ocenjena uspešnost njegovega izvajanja in podan predlog sprememb ter smernice nadaljnjega razvoja regulacije trga poštnih storitev v prihodnjih letih.
Ključne besede: liberalizacija, poštne storitve, Poštna direktiva, regulacija trga, univerzalna poštna storitev
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 803; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
ANALIZA ODPIRANJA TRGA POŠTNIH STORITEV V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Rajko Jerenec, 2012, magistrsko delo

Opis: Analiza odpiranja trga poštnih storitev v državah Evropske unije (v nadaljevanju EU) je delo, ki je nastajalo v letu pred in v letu po formalnem odprtju slovenskega poštnega trga. Trenutna sintetična ugotovitev je, da gre pri liberalizaciji trga univerzalnih poštnih storitev za dolgotrajen proces, njeni učinki pa so po posameznih državah EU dokaj različni. Države iščejo znosno razmerje med sorazmerno svobodnim vstopom na prej monopolno regulirane trge in zahtevo po izvajanju ter zagotavljanju kakovostne univerzalne poštne storitve. Slovenija je pri definiranju teh razmerij še v izhodiščnem položaju. Kljub temu izpostavljamo tri ugotovitve, ki izhajajo iz analize: 1. Izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji bo izvajal cenovne pritiske, saj z izvajanjem univerzalne poštne storitve ustvarja negativen poslovni rezultat, istočasno pa mu prihajajoča konkurenca odvzema pozitivne učinke ekonomij obsega in onemogoča subvencioniranje iz nizkostroškovnih urbanih središč v visokostroškovna območja podeželja. Ugotovitev je podkrepljena s historičnimi podatki in z ugotovitvami iz primerjave cen, ki pokažejo, da relativna raven cen storitev iz prejšnjega rezerviranega področja občutno zaostaja za nacionalno ravnijo cen in da je slovenska raven cen teh poštnih storitev med najnižjimi v EU. 2. Z vstopom konkurence bo izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji doživel velik pritisk na svoje stroške izvajanja univerzalne storitve, ki mu glede na izbor načina financiranja ne bodo povrnjeni. V primeru, da racionalizacija poslovanja in zviševanje učinkovitosti ne bosta zadoščala, bodo nekatera področja doživela slabšanje kakovosti univerzalne storitve, česar za Slovenijo sicer še ne moremo potrditi, se pa to delno potrjuje skozi krčenje skupnega števila poštnih enot v EU. 3. Izvajalci univerzalne storitve so v spremenjenih tržnih razmerah prisiljeni k višji učinkovitosti, večji inovativnosti, boljši organiziranosti in k uvajanju novih, boljših storitev. Ugotovitev se nam je potrdila skozi horizontalno povezovanje, vertikalno konsolidacijo, diverzifikacijo in čezmejno širjenje dejavnosti izvajalcev univerzalne storitve. Izvajalec univerzalne storitve v Sloveniji je trendom v EU v glavnem sledil, in to ob istočasnem zviševanju kakovosti prenosa pošiljk korespondence, racionalizaciji poslovanja, zviševanju produktivnosti ter uvajanju novih storitev z integracijo elektronskih in informacijskih storitev.
Ključne besede: trg poštnih storitev, univerzalna poštna storitev, regulacija trga, financiranje univerzalne poštne storitve, raven cen
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1373; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
LIBERALIZACIJA TRGA POŠTNIH STORITEV V EVROPSKI UNIJI
Mateja Rajšp, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava liberalizacijo trga poštnih storitev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Poštne storitve zajemajo komunikacijo, oglaševanje in prevoz ter so zato z drugimi prevoznimi, logisticnimi in komunikacijskimi storitvami kljucna panoga za gospodarstvo EU. Poštni sektor je pomemben tudi z vidika zaposlovanja, saj naj bi bilo v njem neposredno ali posredno zaposlenih okoli pet milijonov ljudi. Reforma trga poštnih storitev v EU, ki se je zacela leta 1992 z objavo Zelene knjige o razvoju enotnega trga za poštne storitve, je pomembno vplivala na opravljanje poštnih storitev in na poštni sektor. Tako so že leta 1997 v Evropskem parlamentu in Svetu sprejeli prvo Poštno direktivo, Direktivo 97/67/ES. Omenjena direktiva je prinesla mnogo sprememb, predvsem glede univerzalne poštne storitve, kakovosti storitev in usklajevanja tehnicnih standardov, usklajevanja rezerviranih storitev, dolocanja pristojnosti in obsega državnih regulativnih organov ter tarifnih nacel in racunovodskih izkazov. Poštni direktivi sta sledili še dve njeni razlicici, in sicer Direktiva 2002/39/ES in Direktiva 2008/6/ES. Slednja je dolocila popolno odprtje trga poštnih storitev v vecini držav clanic s 1. januarjem 2011, nekaterim pa omogocila podaljšan rok za popolno odprtje trga do 31. decembra 2012. Direktiva 2008/6/ES je prav tako ukinila možnost financiranja izvajanja univerzalne poštne storitve s pomocjo rezerviranega podrocja. Popolna liberalizacija trga poštnih storitev v EU pa vendarle ne pomeni konca vseh težav, s katerimi se srecujejo evropski poštni operaterji. Najvecjo težavo operaterjem predstavlja mocna konkurenca elektronskih komunikacij, ki v zadnjem obdobju obcutno zmanjšuje kolicino poslanih pisemskih pošiljk. To pa je le ena izmed težav, s katero se srecujejo. S kakšnimi negativnimi ucinki Direktive 2008/6/ES se bodo v prihodnosti še srecevali, lahko tako samo predvidevamo.
Ključne besede: Kljucne besede: Evropska unija, liberalizacija, notranji trg, poštni sektor, Poštna direktiva, univerzalna poštna storitev, Direktiva 2002/39/ES, Direktiva 2008/6/ES
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 2371; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (512,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici