| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
TRAJNOSTNI RAZVOJ V VISOKEM ŠOLSTVU: UČINKOVITA IN OKOLJSKO ODGOVORNA UNIVERZA
Rebeka Lukman, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na trajnostni razvoj v visokošolskih institucijah. Mnoge elitne univerze, predvsem ameriške so že prevzele načela trajnostnega razvoja in jih pričele vključevati v svoje dejavnosti (od upravljanja univerz do raziskovanja, izobraževanja in vsakodnevnih aktivnosti). V doktorski disertaciji smo z namenom vključevanja trajnostnega razvoja v strukturo, organizacijo in politiko univerze predstavili dva koncepta, Demingovo spiralo in družbeno ekologijo, ki smo jima sledili pri vključevanju trajnostnega razvoja na študijskem primeru Univerze v Mariboru. Pri Demingovi spirali smo se osredotočili na prvo (politika), drugo (operacije) in delno na tretjo (evalvacija) stopnjo. Ti koraki vključujejo vizijo, poslanstvo, ustanavljanje teles in aktivnosti trajnostne univerze. Prednost te metodologije je možnost nenehnega preverjanja in izboljševanja projekta trajnostne univerze. V kontekstu družbene ekologije smo se osredotočili na elemente, ki jih mora zadovoljiti trajnostna univerza in sistemski pristop, kar pomeni njeno vpetost v regionalno in globalno okolje. Rezultati naše raziskave so prikazali načela družbene ekologije kot smotrno ogrodje približevanju univerze trajnostnemu razvoju. S preudarnim načrtovanjem lahko univerze izboljšajo svoj okoljski odtis, zmanjšajo stroške in spodbudijo deležnike k družbeni odgovornosti. Z metodami družbene ekologije smo razpoznali izzive, ki se pojavljajo na Tehniških fakultetah. Mednje sodijo zmanjšanje vplivov na globalno segrevanje ozračja, upravljanje z odpadki in posodabljanje kurikuluma. Trajnostni razvoj na univerzi ni pomemben zgolj iz vidika upravljanja, ampak tudi iz vidika izobraževanja. Da bi lahko analizirali izobraževalne programe, smo v doktorski disertaciji izvedli študijo sistemske razvrstitve trajnostnih izrazov in definicij z namenom razviti osnovo oz. ogrodje za izboljšano, skladno in povezano izrazje, ki se navezuje na okoljsko tehniko in trajnostni razvoj. Študija zajema več kot petdeset okoljskih pojmov in definicij ter omogoča jasno in nedvoumno razlikovanje med posameznimi izrazi in njihovimi definicijami. Pri študiji izobraževanja za trajnostni razvoj smo pozornost namenili predvsem kurikulumom prve stopnje kemijske ter okoljske tehnike in tehnologije. Naša raziskava se je nanašala na raznolikost in pogostost trajnostno usmerjenih predmetov v kurikulumih kemijske in okoljske tehnike ter je pokazala, da v tem oziru nove članice EU prednjačijo pred državami predpristopnicami in državama prostega trgovinskega pretoka. V doktorski disertaciji smo se osredotočili tudi na učbenike, namenjene izobraževanju okoljskih inženirjev, ter ugotovili, da bi jih lahko izboljšali. Na osnovi raziskav smo zasnovali modul ter predmetnik druge stopnje Okoljske tehnike in trajnostnega razvoja. Oba temeljita na akreditacijskih merilih, tudi ameriških. Vzorec celotnega postopka priprave (pregled programov, preverjanje potrebnih kompetenc diplomanta in drugo), modul in predmetnik lahko služita kot vzorec pri pripravi novih ali posodabljanju že obstoječih programov. Za določitev okoljskega odtisa vsakodnevnih aktivnosti univerze smo uporabili metodo celostne ocene vplivov na okolje (LCA). Rezultati študije so razkrili vplive na okolje, ki prispevajo k izčrpavanju virov, tveganju za zdravje in drugim ekološkim posledicam. Najbolj dominanten vpliv na okolje predstavlja globalno segrevanje ozračja. Svetovni visokošolski prostor je tržno naravnan, zato se v svetu pojavlja veliko število globalnih in nacionalnih razvrstitvenih lestvic, vendar do sedaj še ni bila predstavljena razvrstitvena lestvica univerz, ki bi hkrati upoštevala raziskovalne, izobraževalne in okoljske oz. trajnostne dejavnike posamezne univerze. V disertaciji smo razvili metodologijo za razvrščanje univerz, ki je skladna z omenjenimi vidiki. Kot osnovo metodologije smo predlagali niz kazalcev, iz katerih smo izračunali sestavljeni kazalec, ki omogoča razvrščanje in predstavlja združeno informacijo o delovanju in r
Ključne besede: celostna ocena življenjskega cikla, Demingova spirala, družbena ekologija, izobraževanje za trajnostni razvoj, izrazje v trajnostnem razvoju, kazalci, lestvice, model razvrščanja univerz, ocenjevanje vplivov na okolje, programi kemijske in okoljske tehnike, sistemski pristop, trajnostni razvoj, učbeniki, univerza.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 4136; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

2.
ZAPOSLOVANJE DIPLOMANTOV UNIVERZE V NOVI GORICI
Maja Terčon, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zaposljivost diplomantov Univerze v Novi Gorici. Dejavniki, ki določajo stopnjo zaposljivosti posameznika so njegovo znanje, veščine, osebnostne lastnosti, sposobnosti, delovne izkušnje in podobno. Univerza v Novi Gorici ponuja svojim študentom v okviru izobraževalnega procesa ustrezno znanje, izjemno pomembna je tudi povezava med diplomanti in njihovimi delodajalci v času študija. Delovne izkušnje, pridobljene med praktičnim usposabljanjem in študentskim delom, verjetno pozitivno vplivajo na stopnjo zaposljivosti. V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo analizo vpisa in zaposljivosti na Univerzi v Novi Gorici. Na osnovi uradnih statističnih podatkov ter obsežne ankete med diplomanti preverjamo veljavnost treh hipotez. Gledano v celoti lahko ocenimo, da je bila zaposljivost diplomantov Univerze v Novi Gorici doslej zelo dobra, spodbudna je tudi povezanost med študenti in (bodočimi) delodajalci.
Ključne besede: - diplomanti - izobraževanje - trg dela - zaposljivost - Univerza v Novi Gorici
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1855; Prenosov: 26

3.
Učenje slovenskega jezika kot tujega jezika (na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi)
Alja Bizjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Lektorati slovenščine delujejo na 54 univerzah po svetu. Slovenistični študijski programi potekajo na mnogih univerzah po celem svetu, število slovenističnih kateder pa se vsako leto povečuje. Karlova univerza v Pragi je bila ustanovljena leta 1348 in je najstarejša ter največja univerza na Češkem. Lektorat slovenskega jezika je bil na Filozofski fakulteti Karlove univerze ustanovljen leta 1914 in je najstarejši med lektorati slovenščine na tujih univerzah. Dokazani stiki med narodoma so se začeli že v 14. stoletju – v času kulturnega razcveta Prage – in se nadaljevali v renesansi ter dobi protestantizma. Izjemno pomembno vlogo so imeli kulturni stiki med Slovenci in Čehi predvsem v dobi narodnega prebujenja (konec 18. in začetek 19. stoletja) ter se vsesplošno razmahnili v 19. in začetku 20. stoletja. Med slovanskimi jeziki obstajajo številne podobnosti in razlike. Zaradi tega med češkimi študenti, ki študirajo slovenščino, zelo pogosto prihaja do jezikovnega prenosa oz. vplivanja lastnosti njihovega prvega oz. maternega jezika (češčina) na potek učenja tujega jezika (slovenščina). V raziskavo o pisnem in ustnem izražanju študentov je vključenih 7 študentov 4. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Narejena je bila analiza, razvrstitev odstopov od norme po kategorijah; prikazani so najbolj značilni zgledi za vsako vrsto jezikovne interference.
Ključne besede: jezikovne interference, češko-slovenski kulturni stiki, Karlova univerza v Pragi, lektorati slovenščine v tujini
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2585; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (549,27 KB)

4.
5.
PROF. DR. MILAN VIDMAR (1885-1962) - PRVI JUGOSLOVANSKI (SLOVENSKI) ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVA UDELEŽBA NA MEDNARODNIH TURNIRJIH (1904-1953)
Zdravko Savić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam prvega jugoslovanskega in slovenskega šahovskega velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja (1885-1962) v njegovi pol stoletja trajajoči šahovski karieri. V prvi tretjini 20. stoletja se je s svojimi velikimi uspehi na mednarodnih šahovskih turnirjih povzpel med vodilne svetovne velemojstre in celó med kandidate za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Visoko mesto v svetovni šahovski hierarhiji si je pridobil kot amater, močno zaposlen s svojim poklicnim in znanstvenim delom. Za mednarodne šahovske turnirje se ni utegnil pripravljati kot njegovi nasprotniki-velemojstri, skoraj vsi šahovski profesionalci. Mednarodni turnirji, ki so ga uvrstili med prve svetovne šahiste, so bili San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926 in New York 1927. Dr. Milan Vidmar je bil prvi predsednik Jugoslovanske šahovske zveze in častni predsednik Šahovske zveze Slovenije in Ljubljanskega šahovskega kluba. Mednarodna šahovska zveza (F.I.D.E.) je imenovala dr.Vidmarja za vrhovnega sodnika na match-turnirju za svetovno prvenstvo v Haagu-Moskvi 1948 leta, kjer je sovjetskega velemojstra Mihaila Botvinnika razglasil za 6. svetovnega šahovskega prvaka. Vrhovni sodnik je bil tudi na šahovskih olimpijadah v Dubrovniku 1950 in Amsterdamu 1954 ter na veleturnirju na Bledu 1961. Od ustanovitve ljubljanske univerze 1919. leta je dr. Vidmar kot redni profesor predaval na tehniški fakulteti elektrotehniko. Bil je odličen predavatelj, rektor univerze, dekan tehniške fakultete in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nekaj časa tudi njen predsednik. V Ljubljani je ustanovil in vodil inštitut za elektrotehniko. Njegova osebnost je bila vsestranska: šahovski velemojster, profesor elektrotehnike, umetnik in znanstvenik, filozof, skratka-Vidmar polihistor. O njegovem znanstvenem delu priča 35 njegovih knjig in več kot sto razprav in člankov. Umrl je v Ljubljani 9. oktobra 1962.
Ključne besede: šahovski velemojster, dr. Milan Vidmar, mednarodni šahovski turnirji, San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926, New York 1927, Jugoslovanska šahovska zveza, Šahovska zveza Slovenije, Ljubljanski šahovski klub, Mednarodna šahovska zveza – F.I.D.E., Haag-Moskva 1948, velemojster Mihail Botvinnik, šahovske olimpijade Dubrovnik 1950, Amsterdam 1954, veleturnir Bled 1961, ljubljanska univerza, rektor, dekan, član in predsednik SAZU, inštitut za elektrotehniko.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3243; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

6.
Izdelava modela notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru
Mihael Pauko, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali uvajanje managementa kakovosti v visokem šolstvu, analizirali smo pristope ter modele zunanjih evalvacij v državah Evropske unije in drugih razvitih državah sveta ter podali splošne podatke o evalvacijah v visokem šolstvu. Raziskali smo procese evalvacij v visokem šolstvu in stanje v Sloveniji. S primerjavo z državami članicami Evropske unije in širše, kjer izvajajo zunanje evalvacije neodvisne institucije (agencije), smo potrdili tezo, da v Sloveniji sistem kakovosti v visokem šolstvu še ni primerljiv z evropskimi modeli. Analizirali smo postopke managementa kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, kjer že dobro desetletje univerze in njihove članice redno opravljajo samoevalvacije, od leta 2006 pa nacionalni evalvacijski organ izvaja tudi zunanje institucionalne evalvacije. Prikazan je izvirni model notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. Model je potrjen z raziskavo, ki temelji na praktičnih primerih, ki so podkrepljeni z ustrezno teorijo in izkušnjami iz primerov dobre prakse. Opisani so posamezni segmenti (pričetek evalvacijskega postopka, zahtevana dokumentacija visokoškolskega zavoda, obisk evalvacijske komisije, poročilo o notranji evalvaciji …) kot prispevek k izboljšanju in razvoju managementa kakovosti na Univerzi v Mariboru. Prikazana so spoznanja in rezultati na praktičnem primeru pilotnega projekta notranje institucionalne evalvacije. Podana je utemeljetev vpeljave notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru, ki se bo izjemno pozitivno izkazala ob neodvisni zunanji institucionalni evalvaciji posameznega visokošolskega zavoda. V okviru raziskave smo opravili še anketo med ciljno skupino zaposlenih na Univerzi v Mariboru, ki so doslej že sodelovali pri zunanjih evalvacijah. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju nadaljnjega načrtovanja in izvajanja dejavnosti v okviru notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. V raziskavi smo potrdili zastavljeno delovno predpostavko, da se bodo s pomočjo modela notranjih institucionalnih evalvacij izboljšali procesi managementa kakovosti članic Univerze v Mariboru. Zato izsledki magistrske naloge predstavljajo pomemben prispevek k izboljševanju stanja kakovosti na članicah Univerze v Mariboru, še posebej na posameznih področjih managementa kakovosti ter celovitega sistema managementa kakovosti.
Ključne besede: visoko šolstvo, univerza, članice univerze, kakovost v visokem šolstvu, management kakovosti, samoevalvacija, zunanja evalvacija, notranja evalvacija
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1543; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
ANALIZA STANJA NA PODROČJU UPRAVLJANJA S PRAVICAMI INDUSTRIJSKE LASTNINE NA UNIVERZI V MARIBORU IN PRIMERJAVA Z NEKATERIMI INOVACIJSKO NAJRAZVITEJŠIMI AKADEMSKIMI OKOLJI
Alen Draganović, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri pisanju diplomske naloge smo ugotovili, kako pomembne so raziskave in razvoj na univerzi in kakšno gospodarsko korist je možno pridobiti s prenosom industrijske lastnine. Ugotovili smo tudi, da je potrebna boljša osveščenost, razumevanje in spoštovanje industrijske lastnine in da lahko s poučevanjem študentov o podjetniškem vedenju in spretnostih veliko prispevamo k oblikovanju podjetniško naravnane družbe. Prenos tehnologij iz univerze v gospodarstvo je velik posel v Združenih državah Amerike. V nasprotju z ameriškim sistemom se univerzitetno patentiranje v Evropi zdi omejen pojav. Pri raziskovanju področja prenosa industrijske lastnine so določene analize pokazale, da pisarne za prenos tehnologij v Evropi ne sklepajo manjšega števila licenčnih pogodb kot pisarne v ZDA. Vendar pa ustvarijo precej manj prihodkov od licenčnin. Pisarne v ZDA naj bi imele zaposlene ljudi, ki so bolj izkušeni na področju komercializacije izumov in so bolj fleksibilni pri upravljanju s proračunskimi srdstvi pisarn za prenos tehnologij. Na Univerzi v Mariboru prenos znanja in tehnologij v gospodarsko prakso še ni na zadovoljivem nivoju. Vendar obstajajo mehanizmi inovacijskega okolja na Univerzi v Mariboru, ki predstavljajo dobre temelje za razvoj na tem področju v prihodnosti. Najpomembneje je, da univerza še naprej vzpostavlja aktivno in motivacijsko okolje, ki bo študente, profesorje, raziskovalce in podjetja spodbujalo k razmisleku in akciji na področju prenosa znanja in tehnologij.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, inoviranje, industrijska lastnina, Zakon Bayh-Dole, Univerza Stanford, MIT, privilegij profesorjev, tretja misija, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 1685; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
KONDICIJSKA PRIPRAVA MLADIH NOGOMETAŠEV
Darjan Slavic, 2011, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Vzporedno z razvojem nogometa (hitrost in dinamika nogometne igre ter tehnično-taktične zahteve) je rasla pomembnost kondicijskega treninga. Vloga kondicijske priprave je postala v nogometu zelo pomembna – kot nekakšen predpogoj za doseganje vrhunskega športnega rezultata v nogometu. Diplomsko delo je napisano v štirih vsebinskih sklopih, v katerih bo predstavljena tematika dela. V uvodu je na kratko predstavljena pomembnost kondicijske priprave v nogometu. V drugem poglavju sem opredelil kondicijsko pripravo nogometašev (opredelitev pojma, cilji in naloge, vrste, načela …), strukturo, vrste in osnovna načela in metode kondicijske priprave, ter analiziral kondicijo nogometaša. V tretjem poglavju sem podrobnejše opisal lastnosti in značilnosti pri kondicijski pripravi mladih ter razvoj osnovnih motoričnih (hitrost, koordinacija, gibljivost, natančnost in moč) in funkcionalnih sposobnosti (vzdržljivost) pri mladih nogometaših. Glavni cilj diplomske naloge je bil teoretična predstavitev kondicijske priprave v nogometu ter pomembnosti biološkega razvoja mladih za lažje razumevanje kondicijskega treninga v različnih starostnih kategorijah mladih nogometašev, predstavitev značilnosti kondicijskega treninga mladih, njihovih specifičnih pogojev po starostnih kategorijah in osnovne metode treninga motoričnih in funkcionalnih sposobnosti mladih nogometašev. Pri osnovnih metodah treninga so predstavljene tudi vaje za vsako motorično in funkcionalno sposobnost posebej.
Ključne besede: Ključne besede: nogomet, mladi, kondicijska priprava, razvoj, motorične sposobnosti, funkcionalne sposobnosti, trening, vaje KONDICIJSKA PRIPRAVA MLADIH NOGOMETAŠEV DARJAN SLAVIC UNIVERZA V MARIBORU, PEDAGOŠKA FAKULTETA, 2011 ŠPORTNO TRENIRANJE, TEHNIKA IN TAKTIKA NOGOMETA 103 STRANI; 64 SLIK; 3 VIRI; 3 SHEME.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 6709; Prenosov: 1336
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
10.
Idejna zasnova študentskega doma za študentske družine ob Strossmayerjevi ulici v Mariboru
Jernej Kortnik, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava območje med Strossmayerjevo in Gospejno ulico v Mariboru. Izdelana je idejna zasnova študentskega doma za študentske družine. V prvem delu so predstavljeni kratka zgodovina Maribora, urbanistična zasnova mesta in študentski domovi v mestu. Sledijo analize referenčnih primerov študentskih domov in analiza obravnavanega območja z razlago idejne zasnove študentskega domova.
Ključne besede: študentski dom, študentske družine, Univerza v Mariboru, Strossmayerjeva ulica
Objavljeno: 13.08.2015; Ogledov: 735; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici